Jedro

Tožena stranka ni poslala upravnih spisov niti na novo zahtevo sodišča. Sodišče je zato odločilo po 3. odst. 33. čl. ZUS.

Izrek

Tožbi se ugodi in se odpravi odločba Ministrstva za varstvo okolja in urejanje prostora z dne 11.5.1992.

Obrazložitev

Tožena stranka je z izpodbijano odločbo dne 11.5.1992 zavrnila pritožbo tožnikov zoper odločitev prvostopnega upravnega organa, ki je zavrnil zahtevek za preureditev kletnih prostorov v poslovne prostore. Območje, kjer je ta stavba, je urejeno z zazidalnim načrtom za zazidalni otok S-6, (Uradni list SRS, št. 22/79). Po zazidalnem načrtu je stavba ohranjena. Dozidave in nadzidave niso dovoljene. Le v sosednjih stavbah na št. 3, 5 in 11 iste ulice je dovoljena sprememba namembnosti stanovanjskih prostorov.

Tožnika sta v tožbi predlagala, da sodišče izpodbijano odločbo odpravi. Navajala sta, da kot lastnika imata po zakonu o stanovanjskih razmerjih pravico do spremembe namembnosti stanovanjskih prostorov. Gre za spremembo kletnih prostorov, za to pa lokacijsko dovoljenje ni potrebno, zadošča le odločba o dovolitvi priglašenih del. Zahteva tožnikov ne posega v okolje in tudi ne v spremembo urbanističnega reda.

Tožena stranka na tožbo ni odgovorila in ni poslala upravnih spisov. Tožbi je bilo treba ugoditi.

Sodišče je z dopisom z dne 2.9.1992, vročitev je bila opravljena 4.9.1992, toženo stranko pozvalo, da pošlje upravne spise in odgovori na tožbo in jo opozorilo na 33. člen zakona o upravnih sporih (Uradni list SFRJ, št. 4/77, 60/77), ki ga je na podlagi 1. odstavka 4. člena ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I) dovoljeno uporabljati v Republiki Sloveniji. Tožena stranka v roku ni odgovorila, zato jo je sodišče z urgenco z dne 18.2.t.l. pozvalo, da v nadaljanjih osmih dneh pošlje upravne spise in odgovori na tožbo. Ta dopis je tožena stranka prejela 22.2.1993. Tudi nanj ni odgovorila.

Tožnika sta v tožbi navajala, da kot lastnika imata pravico do spremembe namembnosti kletnih prostorov v poslovne prostore. Tožena stranka je v izpodbijani odločbi navajala, da dozidave in nadzidave stavbe na ... , v Ljubljani niso dovoljene. Stranki sta v tožbi in izpodbijani odločbi torej različno navajali bistveno pomembne okoliščine, katerih pa ni mogoče preizkusiti, ker tožena stranka ni poslala upravnih spisov. Sodišče lahko na podlagi 2. odstavka 39. člena zakona o upravnih sporih v zvezi s 1. odstavkom 4. člena navedenega ustavnega zakona odpravi izpodbijani upravni akt. To lahko stori takrat, če spozna, da so v upravnih aktih ugotovljene okoliščine v bistvenih točkah nepopolno ugotovljene, ali če ugotovi, da na podlagi dejanskih okoliščin, ki so bile ugotovljene v upravnem postopku, spora ne more rešiti.

Sodišče je glede na obrazloženo na podlagi 2. odstavka 39. člena zakona o upravnih sporih izpodbijano odločbo odpravilo in odločilo kot v izreku.