Jedro

Dejstvo, da je obsojenka pridobitno sposobna in zaposlena, da ima torej redne dohodke in premoženje (avto), ter da nima preživninskih obveznosti ter ob tem, da je obveznost plačila nastala že pred desetimi meseci, ne pomenijo takšnih spremenjenih okoliščin, ki bi lahko vplivale na spremembo odločbe o plačilu stroškov v višini 61.350,00 SIT niti v smeri obročnega odplačevanja, sploh pa ne oprostitve plačila le-teh. S plačilom teh stroškov namreč preživljanje obsojenke ne more biti ogroženo, kar je po določbi 4. odstavka 95. člena ZKP pogoj za oprostitev.

Izrek

Pritožba obsojene T.D. se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

Z uvodoma navedenim sklepom je sodišče prve stopnje že drugič zavrnilo prošnjo obsojenke za obročno odplačevanje stroškov kazenskega postopka, ki so bili obsojenki naloženi s sodbo Okrajnega sodišča v ..., opr. št. I K 425/98, ki je postala pravnomočna dne 18.11.1998. Zoper sklep je obsojenka vložila pritožbo v smeri zmotne ugotovitve dejanskega stanja in predlagala, da se njeni pritožbi ugodi tako, da se jo plačila stroškov oprosti, ker ji njeni dohodki zaenkrat ne omogočajo, da bi stroške plačala.

Višji državni tožilec je v svojem mnenju na seji senata predlagal zavrnitev pritožbe kot neutemeljene.

Pritožba ni utemeljena.

Po preizkusu izpodbijanega sklepa in pritožbenih navedb obsojenke je sodišče druge stopnje ocenilo, da je bila odločitev v izpodbijanem sklepu pravilna in zakonita. Okoliščine, ki jih je obsojenka navajala v prošnji in ki naj bi nastale po pravnomočnosti sodbe, namreč niso takšne, da bi narekovale spremembo odločbe o stroških kazenskega postopka. Sodba je namreč postala pravnomočna že 18.11.1998, ko je za obsojenko že nastala obveznost, da stroške plača. Iz njene prošnje in prilog pa izhaja, da se je njena zaposlitev za določen čas iztekla dne 30.3.1999 ter da sedaj dela s polovičnim delovnim časom. Dejstvo, da je obsojenka pridobitno sposobna in zaposlena, da ima torej redne dohodke in tudi premožneje (avto), ter da nima preživninskih obveznosti ter ob tem, da je obveznost plačila nastala že pred desetimi meseci, ne pomenijo takšnih spremenjenih okoliščin, ki bi lahko vplivale na spremembo odločbe o plačilu stroškov v višini 61.350,00 SIT niti v smeri obročnega odplačevanja, sploh pa ne oprostitve plačila le-teh. S plačilom teh stroškov namreč preživljanje obsojenke ne more biti ogroženo, kar je po določbi 4. odstavka 95. člena ZKP pogoj za oprostitev. Neupoštevne pa so tudi navedbe obsojenke v pritožbi, da je tudi sama upnica, ki pa doslej ni mogla od svojih dolžnikov izterjati dolga.

Glede na navedeno pritožba ni utemeljena, zato jo je sodišče druge stopnje zavrnilo.