Jedro

Za sporna leta je bilo ugotovljeno, da so podatki o zavarovalnih osnovah skladni s podatki v matični evidenci, ki so bili upoštevani pri izračunu pokojninske osnove. Zato je na podlagi takšnih podatkov tudi pokojninska osnova pravilno določena in od te osnove pravilno odmerjena starostna pokojnina, z upoštevanjem odmernega odstotka, ki glede na ugotovljeno pokojninsko dobo ni sporen.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožnikov tožbeni zahtevek, da se odpravi odločba toženca št. ..., št. dosjeja ... (pravilno: ...) z dne 7. 6. 2016 ter se mu prizna pravica do starostne pokojnine v višjem mesečnem znesku 611,00 EUR.

2. Zoper sodbo je pritožbo vložil tožnik, smiselno zaradi nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in nepravilne uporabe materialnega prava. Navaja, da je na dan prvega naroka imel rahle zdravstvene težave, zaradi katerih se naroka ni udeležil. Vabilo je razumel, da se bo narok preložil. Sodišče je v celoti sledilo navedbam toženca in podatkom, ki jih je predložil s strani FURS - Uprave Republike Slovenije z dne 2. 2. 2016 in z dne 7. 6. 2016. Meni, da je sklicevanje na te podatke nedopustno, saj bi toženec moral imeti lastno bazo podatkov. Še posebej, ker je za samostojne podjetnike pridobil popolne in dokončne podatke o plačanih prispevkih običajno v drugi polovici naslednjega leta za preteklo leto od takratnih davčnih uradov. Neresnična je trditev toženca, da se njegovi podatki za obdobje za leto 1985 nanašajo le na davke, saj so plačila v primerjavi z davčno odločbo za leto 1984 popolnoma logična tudi glede na inflacijo v tem obdobju. Meni, da je do napake verjetno prišlo pri prepisovanju odločb v tabele v letu 1988. Predlaga razveljavitev izpodbijane sodbe.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Po preizkusu zadeve v skladu z drugim odstavkom 350. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami, v nadaljevanju ZPP) pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje popolno in pravilno ugotovilo dejansko stanje in pravilno uporabilo materialno pravo. V postopku pa tudi ni prišlo do absolutnih bistvenih kršitev določb ZPP, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti. Sodišče prve stopnje je sodbo ustrezno obrazložilo z dejanskimi in pravnimi razlogi. Pritožbeno sodišče dodatno poudarja naslednje.

5. Iz listinske dokumentacije izhaja, da je bil tožnik na prvi narok za glavno obravnavo pravilno vabljen, vendar svojega izostanka ni opravičil. Od vabila za narok, ki ga je tožnik osebno prejel dne 17. 8. 2017, je do 7. 9. 2017 imel najmanj 15 dni in torej dovolj časa, da se je na narok lahko pripravil (280. člen ZPP). Sklicevanje na zdravstvene težave šele v pritožbi, pri čemer ni predložil nobenega dokaza, so zato neutemeljene. Glede na navedeno in ker se je naroka udeležil toženec, ni bilo nobene podlage za preložitev naroka. Narok bi sodišče prve stopnje, kar jasno izhaja iz vabila, preložilo le, če se naroka ne bi udeležila nobena od strank.

6. Predmet tega socialnega spora je dokončna odločba toženca št. zadeve ..., št. dosjeja ... z dne 7. 6. 2016, s katero je toženec tožnikovi pritožbi vloženi zoper prvostopno odločbo št. zadeve ... z dne 25. 11. 2015, št. dosjeja ... delno ugodil in citirano odločbo odpravil ter odločil, da ima pravico do starostne pokojnine v znesku 507,91 EUR na mesec od 28. 10. 2015 dalje, od 1. 1. 2016 dalje pa 511,46 EUR na mesec in se že izplačani zneski poračunajo. Sporna v tej zadevi je višina starostne pokojnine.

7. Pravica do starostne pokojnine se prizna pod pogoji določenimi v 27. členu Zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Ur. l. RS, št. 96/2012 s spremembami, v nadaljevanju ZPIZ-2), pokojninska osnova pa se oblikuje na način določen v 30. členu tega zakona.

8. Po prvem odstavku 30. člena ZPIZ-2 se starostna pokojnina odmeri od mesečnega povprečja plač, ki jih je zavarovanec prejel oziroma zavarovalnih osnov, od katerih so mu bili obračunani prispevki, v katerihkoli zaporednih 24 letih zavarovanja. Za izračun pokojninske osnove se upoštevajo osnove, zmanjšane za davke in prispevke, ki se plačujejo po povprečni stopnji v Republiki Sloveniji in jih ugotovi in določi minister, pristojen za finance. Ne glede na to določbo znaša v letu 2013 obračunsko obdobje za izračun pokojninske osnove 19 let in se v prehodnem obdobju z začetkom vsakega naslednjega koledarskega leta podaljša za eno leto, dokler ne doseže 24 let. 9. Skladno s 140. členom ZPIZ-2 se pokojninska doba, plača oziroma zavarovalna osnova in druga dejstva, ki vplivajo na pridobitev in odmero pravic, upoštevajo pri uveljavljanju pravic iz obveznega zavarovanja po podatkih iz matične evidence o zavarovancih in uživalcih pravic iz pokojninskega zavarovanja. Matična evidenca, ki jo na podlagi Zakona o matični evidenci zavarovancev in uživalcev pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja (Ur. l. RS, št. 111/2013 s spremembami, v nadaljevanju ZMEPIZ-1) vodi toženec, ima naravo javne listine. Pomeni, da se dejstva, ki izhajajo iz javne listine, štejejo za resnična, dokler se ne dokaže nasprotno. Glede na četrti odstavek 224. člena ZPP je namreč dovoljeno dokazovanje nasprotnega.

10. V zvezi s tožnikovo vlogo Finančni upravi RS za izpis podatkov o plačanih prispevkih za obdobje od 1982 do 1995, so bili s strani Finančne uprave Republike Slovenije, Finančnega urada A. št. ... z dne 31. 5. 2016 posredovani podatki o višini bruto zavarovalnih osnov za obdobje od leta 1984 do leta 1995. Toženec je na podlagi predloženih podatkov vztrajal, da so podatki o plačah in nadomestilih oziroma zavarovalnih osnovah, kot jih je upošteval pri izračunu pokojninske osnove, pravilni. Tožnik je tudi sam predložil s strani FURS-a Slovenije, Finančnega urada A. z dne 2. 2. 2016 posredovane podatke o bruto zavarovalnih osnovah za leto 1985, 1986, 1989 in 1992, ki so med strankama sporna.

11. Na podlagi podatkov, ki jih je predložil tožnik, je sodišče prve stopnje edino pravilno ugotovilo, da so ti podatki povsem enaki zavarovalnim osnovam, kot so vsebovane v podatkih v matični evidenci pri tožencu na obrazcih M-4 in so bile upoštevane pri izračunu pokojninske osnove. Iz potrdila z dne 2. 2. 2016 izhaja, da je tožnik za leto 1985 plačal prispevke od zavarovalne osnove v višini takratnih 240.268,00 DIN, za leto 1986 prispevke od zavarovalne osnove v višini 963.280,00 takratnih DIN, za leto 1989 prispevek od zavarovalne osnove v višini 315.840,00 takratnih DIN. V obdobju od 1. 1. 1992 do 29. 2. 1992 je plačal prispevke od bruto zavarovalne osnove v višini 24.800,001 takratnih SIT in za obdobje od 1. 3. 1992 do 31. 12. 1992 prispevke od bruto zavarovalne osnove v višini 190.960,001 takratnih SIT. Glede na spremembo obračunavanja in prikazovanja plač od 1. 1. 1992 iz neto v bruto zneskih, je bilo potrebno bruto zavarovalne osnove v obdobju od 1. 1. 1992 do 31. 12. 1992 onetiti in sicer v obdobju od 1. 1. 1992 do 29. 2. 1992 znesek 24.800,001 takratnih SIT onetiti s količnikom 1,6223 na znesek 15.286,93 takratnih SIT, za obdobje od 1. 3. 1992 do 31. 12. 1992 pa znesek 190.960,002 takratnih SIT onetiti s količnikom 1,66085 na znesek 114.977,27 takratnih SIT, kar znaša skupaj za leto 1992 130.264,00 takratnih SIT.

12. Za sporna leta je bilo torej ugotovljeno, da so podatki o zavarovalnih osnovah skladni s podatki v matični evidenci, ki so bili upoštevani pri izračunu pokojninske osnove. Za leto 1985, 1984, ki jih tožnik izrecno navaja v pritožbi, pa ni predložil drugih podatkov ter s tem ni dokazal drugače, kot je bilo ugotovljeno. Prav tako ni dokazal tega, da je prišlo do napake pri prepisovanju odločb v tabele v letu 1988, na kar se sklicuje v pritožbi. To pa se glede na določbo 224. člena ZPP in podatke v matični evidenci, ki imajo naravo javne listine, šteje da so ti podatki resnični in torej pravilni. Posledično pa to pomeni, da je na podlagi takšnih podatkov tudi pokojninska osnova pravilno določena in od te osnove pravilno odmerjena starostna pokojnina z upoštevanjem odmernega odstotka, ki glede na ugotovljeno pokojninsko dobo, niti ni sporen.

13. Glede na vse obrazloženo je pritožbeno sodišče tožnikovo pritožbo na podlagi 353. člena ZPP kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.