Jedro

Pri presoji pogojev za oprostitev plačila sodne takse se upošteva tako premoženjsko, finančno in likvidnostno stanje tožene stranke kot samostojnega podjetnika in vpliv plačila sodne takse na morebitno ogrožanje njegove dejavnosti, kot tudi vso podjetniško nevezano premoženje (to je premoženje, ki ni namenjeno opravljanju dejavnosti), ter morebitni prihranki in dohodki iz plač in drugih prejemkov iz dela, ki jih poleg dohodkov iz dejavnosti prejema tožena stranka.

Izrek

Pritožbi tožene stranke se ugodi, sklep sodišča prve stopnje se razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z uvodoma navedenim sklepom odločilo, da se predlog tožene stranke za oprostitev plačila sodne takse z dne 24. 3. 2015 (pravilno 3. 5. 2015) zavrže, saj tožena stranka svojega predloga po pozivu sodišča z dne 24. 6. 2015 ni pravočasno dopolnila s predložitvijo izjave o premoženjskem stanju. Toženi stranki je zato naložilo, da v roku 15 dni od prejema sklepa plača sodno takso za napoved pritožbe v znesku 5.985,00 EUR, sicer bo sodišče napoved pritožbe z dne 24. 3. 2015 štelo za umaknjeno.

2. Zoper sklep se tožena stranka pravočasno pritožuje in v pritožbi navaja, da je po pozivu sodišča priložila dopolnitev izjave o premoženjskem stanju v delu, ki se nanaša na podatke o njenih družinskih članih, sicer pa izjavo ponovno prilaga pritožbi.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Sodišče druge stopnje ob preizkusu izpodbijanega sklepa v mejah razlogov, uveljavljanih s pritožbo, in v okviru uradnega preizkusa zadeve po drugem odstavku 350. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 366. členom istega zakona ugotavlja, da je sodišče prve stopnje s tem, ko je štelo, da tožena stranka svojega predloga za oprostitev plačila sodne takse ni pravočasno dopolnila z izpolnjeno izjavo o premoženjskem stanju in je njen predlog za oprostitev plačila sodne takse zavrglo, storilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. v zvezi s 366. členom ZPP.

5. V skladu z določbo 366.a člena ZPP je o pritožbi odločila sodnica posameznica.

6. Pritožba pravilno opozarja, da je tožena stranka 3. 5. 2015, ko je vložila pravočasno prošnjo za oprostitev plačila sodne takse, svojemu predlogu že priložila delno izpolnjeno izjavo o premoženjskem stanju. Glede na to, da je tožena stranka v izjavi o premoženjskem stanju, ki jo je priložila predlogu, izpolnila le del, ki se nanaša na poslovanje tožene stranke kot samostojnega podjetnika (poglavje IV), jo je sodišče prve stopnje s sklepom I Pg 693/2014 z dne 24. 6. 2015 pozvalo, da svojo izjavo dopolni še v delu, ki se nanaša na premoženje in dohodke tožene stranke in njenih družinskih članov (poglavje II in III). Hkrati je sodišče prve stopnje v navedenem sklepu toženo stranko opozorilo, da v kolikor izjave o premoženjskem stanju ne bo dopolnila, bo o njeni prošnji odločilo na podlagi razpoložljivih podatkov.

7. Tožena stranka je samostojni podjetnik, to je fizična oseba, ki na trgu samostojno opravlja pridobitno dejavnost (šesti odstavek 3. člena Zakona o gospodarskih družbah - v nadaljevanju ZGD-1). Podjetnik odgovarja za poslovne obveznosti tudi s tistim premoženjem, ki ni vezano na podjetniško dejavnost, torej z vsem svojim premoženjem (prvi odstavek 7. člena ZGD-1). Zaradi navedenega se pri presoji pogojev za oprostitev plačila sodne takse upošteva tako premoženjsko, finančno in likvidnostno stanje tožene stranke kot samostojnega podjetnika in vpliv plačila sodne takse na morebitno ogrožanje njegove dejavnosti, kot tudi vso podjetniško nevezano premoženje (to je premoženje, ki ni namenjeno opravljanju dejavnosti), ter morebitni prihranki in dohodki iz plač in drugih prejemkov iz dela, ki jih poleg dohodkov iz dejavnosti prejema tožena stranka.

8. Tožena stranka v skladu s poukom sodišča prve stopnje v sklepu o dopolnitvi predloga za oprostitev plačila sodne takse izjave o premoženjskem stanju ni dopolnila s podatki, ki se nanašajo na njeno podjetniško nevezano premoženje in dohodke, ter s podatki o premoženju in dohodkih njenih družinskih članov. Iz tega ravnanja tožene stranke sodišče druge stopnje sklepa, da je očitno menila, da bo sodišče prve stopnje o njenem predlogu odločilo na podlagi že predloženih podatkov o poslovanju tožene stranke kot samostojnega podjetnika, to je o njenem premoženjskem, finančnem in likvidnostnem stanju ob uporabi pogojev, ki jih določata tretji in četrti odstavek 11. člena Zakona o sodnih taksah (v nadaljevanju ZST-1). Sodišče prve stopnje pa tega ni storilo in je z izpodbijanim sklepom predlog tožene stranke zavrglo z obrazložitvijo, da predloga za oprostitev plačila sodne takse ni pravočasno dopolnila.

9. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje s takim ravnanjem glede na obrazložen poziv na dopolnitev predloga in v tem pozivu jasno navedeno sankcijo, toženi stranki odvzelo možnost obravnavanja pred sodiščem, saj o njenem predlogu za oprostitev plačila sodne takse ni vsebinsko odločalo. Pri izdaji izpodbijanega sklepa je sodišče prve stopnje storilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.

10. Sodišče druge stopnje je glede na navedeno pritožbi ugodilo, izpodbijani sklep na podlagi prvega odstavka 354. člena ZPP razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek. Pri tem še dodaja, da je tožena stranka pritožbi priložila zgolj podatke o premoženjskem stanju družinskih članov (poglavje III obrazca), ni pa pojasnila, ali ima še kaj premoženja oz. dohodkov, ki niso namenjeni opravljanju njene dejavnosti (poglavje II obrazca). Sodišče prve stopnje bo zato o predlogu tožene stranke moralo vsebinsko odločiti na podlagi že predloženih podatkov o poslovanju tožene stranke kot samostojnega podjetnika posameznika.