Jedro

V obravnavanem primeru gre za spor zaradi uvrstitve sodnice v plačni razred. To je upravni spor (in ne delovni kot tudi ne socialni spor v smislu določb ZDSS-1), ki ga ureja ZUS-1. Ta ne predvideva nobene posebne ureditve glede plačevanja taks. Pri odločanju o predlogu za oprostitev plačila sodnih taks je zato treba uporabiti ZST-1.

Izrek

Predlog tožeče stranke za oprostitev plačila sodnih taks se zavrne.

Obrazložitev

Tožeča stranka je pri Upravnem sodišču RS v Ljubljani dne 27. 7. 2009 vložila tožbo, s katero izpodbija odločbo Sveta sodnikov za prekrške št. S/49-2-99 z dne 23. 3. 1999 in odločbo Sodnega sveta RS opr. št. 2/09-190 z dne 21. 5. 2009. Obenem je tudi predlagala, da jo sodišče oprosti plačila sodnih taks v tem postopku, saj gre po njenem mnenju v konkretnem primeru za pravice iz delovnega razmerja. Vlogi je priložila izjavo o premoženjskem stanju v kateri je navedla, da ima njena družina še 3 člane (moža in dva otroka), potrdilo o plačah za mesec maj – julij 2009 (A.A.) ter potrdilo o neto in bruto plačah za april – junij 2009 (B.B.).

Taksne oprostitve na podlagi zakona so določene v 10. členu Zakona o sodnih taksah (ZST-1, Uradni list RS, št. 37/08), pri čemer 5. odstavek 10. člena določa, da se taksa ne plača, kadar tako določa poseben zakon. V obravnavanem primeru gre za spor zaradi uvrstitve sodnice v plačni razred. Gre za upravni spor, ki je urejen v Zakonu o upravnem sporu (ZUS-1, Uradni list 105/06 in nadaljnji), kateri pa ne predvideva nobene posebne ureditve glede plačevanja taks. V konkretnem primeru tudi ne gre za spor glede pravic iz delovnega razmerja za katerega bi Zakon o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1, Uradni list RS, št. 2/04 in nadaljnji) določal posebno ureditev saj ne gre ne za kolektivni delovni spor (57. člen ZDSS-1) ne za socialni spor (71. člen ZDSS-1) v katerih zakon izrecno določa, da se sodne takse v teh sporih ne plačujejo. Na podlagi navedenega sodišče zaključuje, da za spore glede uvrstitvi sodnikov v plačilne razrede, noben poseben zakon obveznosti plačila sodnih taks ne ureja, zato je potrebno pri odločanju o predlogu za oprostitev plačila sodnih taks uporabiti ZST-1. V skladu s 1. odstavkom 11. člena ZST-1 sodišče stranko oprosti plačila taks, če bi bila s tem plačilom občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživlja sama ali se preživljajo njeni družinski člani. Pri odločanju o oprostitvi mora sodišče skrbno presoditi vse okoliščine, zlasti pa upoštevati premoženjsko stanje stranke in njenih družinskih članov, vrednost predmeta in število oseb, ki jih stranka preživlja (4. odstavek 11. člena ZST-1). Sklep o oprostitvi izda sodišče na predlog stranke, ki mu mora le-ta predložiti pisno izjavo o svojem premoženjskem stanju na predpisanem obrazcu, pod kazensko in premoženjsko odgovornostjo (2. in 3. odstavek 12. člena ZST-1).

Tožeča stranka je predlog za oprostitev plačila sodnih taks utemeljevala le s trditvijo, da gre v konkretnem primeru za pravice iz delovnega razmerja. Ni pa trdila, da nima sredstev za plačilo takse niti, da bi bila s plačilom predmetne takse občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživlja sama ali se preživljajo njeni člani (1. odstavek 11. člena ZST-1). Prav tako ni zatrjevala, da bi ji bila s takojšnjim plačilom v celotnem znesku občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživlja sama ali se preživljajo njeni družinski člani (2. odst. 11. člena ZST).

Stranka mora v predlogu za taksno oprostitev navesti minimum tistih dejstev in okoliščin, iz katerih izhaja, da je podan dejanski stan iz 1. odst. 11. člena ZST, ki opravičuje taksno oprostitev (smiselno sklep I Cpg 554/2010). Takšnih dejstev pa tožeča stranka ni zatrjevala. Predložila je sicer izjavo o svojem premoženjskem stanju in premoženjskem stanju njenih družinskih članov, potrdilo o plačah za mesec maj – julij 2009 (A.A.) ter potrdilo o neto in bruto plačah za april – junij 2009 (B.B.). Ker tožeča stranka ni podala zadostnih trditev, iz katerih bi izhajalo, da je njen predlog utemeljen, s svojim predlogom, ne more uspeti. Obenem iz predložene izjave o premoženjskem stanju izhaja, da je tožeča stranka v zadnjih treh mesecih pred vložitvijo predloga za oprostitev plačila sodnih taks prejela osebne dohodke v višini 1.879,24 EUR/mesec, njen mož pa je prejel osebne dohodke v višini 881,13 EUR/mesec, kar pomeni, da se štiri članska družina preživlja s povprečnim mesečnim dohodkom družine v višini 2.760,37 EUR, kar samo po sebi ne dokazuje, da bi bilo preživljanje tožeče stranke in preživljanje njenih družinskih članov s plačilom sodne takse ogroženo.