Jedro

Ker z ustanovitveno odločbo restavracija "P." ni trajno prešla v osnovna sredstva podjetja Hotel "I.", ta in njegovi pravni nasledniki tudi kasneje z uporabo tega obrata na njem niso pridobili stvarnih pravic oziroma tem ustreznih pravic upravljanja na sredstvih v družbeni lastnini. Tožeča stranka sicer lastninske pravice ne zatrjuje, zatrjuje pa pravico upravljanja, ki je po odpravi družbene lastnine podlaga za nastanek lastninske pravice. Te pa na škodo družbene lastnine ni bilo mogoče priposestvati.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek, s katerim je tožeča stranka uveljavljala, da ima pravico uporabe na delu stavbe, ki je v družbeni lastnini in stoji na parceli št. 2992/1 vl. št. E 54 k.o..., ter na parcelah št. 2992/2 in 2992/3 vl. št. 3864 k.o... in da ji mora tožena stranka izstaviti ustrezno zemljiškoknjižno listino. Ugotovilo je, da je podjetju Hotel "I.", P., katerega pravni naslednik je tožeča stranka, Občinski ljudski odbor ... z ustanovitveno odločbo z dne 1.4.1958 določil, da mu "zajamči za poslovanje potrebna osnovna sredstva Občina ..." in da podjetje dobi "medtem v uporabo" več gostinskih obratov, med njimi restavracijo "P.", na katero se nanaša tožbeni zahtevek. Iz te določbe izhaja časovna omejitev pravice uporabe. S pogodbo z dne 16.1.1989 pa sta pravni prednik tožeče stranke in tožena stranka uredila medsebojna razmerja tako, da je tožena stranka prenesla na tožečo pravico uporabe na nekaterih nepremičninah, ki jih je dala ob ustanovitvi v začasno uporabo Hotelu "I.", vendar med temi ni sporne nepremičnine restavracije "P.".

Sodišče druge stopnje je zavrnilo pritožbo tožene stranke in potrdilo sodbo prve stopnje.

Proti tej sodbi vlaga tožeča stranka revizijo. Uveljavlja revizijski razlog bistvene kršitve določb pravdnega postopka po 13. točki drugega odstavka 354. člena Zakona o pravdnem postopku. Sklicuje se na 4. točko ustanovitvene odločbe za podjetje Hotel "I.", s katero je bila temu podjetju dodeljena v uporabo kot osnovno sredstvo tudi restavracija "P." To podjetje in njegovi pravni naslednki, torej tudi tožeča stranka, so s tem pridobili na sporni nepremičnini stvarne pravice. Tožeča stranka je od leta 1958 dalje obračunavala amortizacijo. Tega ji ne bi bilo treba, če ne bi bila sporna nepremičnina njeno osnovno sredstvo. Po drugi strani tožena stranka ni kazala interesa za to nepremičnino. Ob teh dejstvih se izpodbijana sodba ni izrekla o pritožbenih navedbah, da je treba opredeliti, kakšno je bilo razmerje med pravdnima strankama glede spornega objekta. Revizijskemu sodišču predlaga, da izpodbijano sodbo razveljavi.

Revizija je bila vročena toženi stranki, ki nanjo ni odgovorila, in Državnemu tožilstvu Republike Slovenije, ki se o njej ni izjavilo (3. odstavek 390. člena Zakona o pravdnem postopku).

Ker je bila sodba prve stopnje izdana pred uveljavitvijo Zakona o pravdnem postopku iz leta 1999, je revizijsko sodišče na podlagi 498. člena tega zakona uporabilo Zakon o pravdnem postopku iz leta 1977 (v nadaljevanju ZPP).

Revizija ni utemeljena.

Tožeča stranka napačno povzema četrto točko odločbe št. 1195/1-58 z dne 1.4.1958, s katero je Občinski ljudski odbor ... ustanovil podjetje Hotel "I.", P. Po tej določbi Občina ... "zajamči" za poslovanje potrebna osnovna sredstva. Podjetje pa dobi medtem v uporabo gostinske obrate v P.: hotele "I.", "P.", "B.", "O.", "H.", vilo "M." in restavracijo "P.". S tem je ustanovitelj sprejel obveznost, da bo podjetju preskrbel potrebna osnovna sredstva, kar je bil po tedaj veljavni Uredbi o ustanavljanju podjetij in obrtov dolžan. Medtem, torej dokler te svoje obveznosti ne bo izpolnil, pa je dal podjetju prej navedene hotele in restavracijo v uporabo. Zato ni točna revizijska navedba tožeče stranke, da je ObLO ... trajno dodelil restavracijo "P." Hotelu "I." kot osnovno sredstvo in nanj prenesel stvarne pravice. To iz navedene odločbe ne izhaja. Glede na vsebino ustanovitvene odločbe dolgoletna uporaba ni mogla imeti takšnih pravih posledic, kot jih uveljavlja tožeča stranka. Ker z ustanovitveno odločbo restavracija "P." ni trajno prešla v osnovna sredstva podjetja Hotel "I.", ta in njegovi pravni nasledniki tudi kasneje z uporabo tega obrata na njem niso pridobili stvarnih pravic oziroma tem ustreznih pravic upravljanja na sredstvih v družbeni lastnini. Tožeča stranka sicer lastninske pravice ne zatrjuje, zatrjuje pa pravico upravljanja, ki je po odpravi družbene lastnine podlaga za nastanek lastninske pravice. Te pa na škodo družbene lastnine ni bilo mogoče priposestvati (29. člen Zakona o temeljnih lastninskopravih razmerjih).

Tožena stranka je prenesla pravico uporabe na nekaterih objektih in zemljiščih na pravnega prednika tožeče stranke s pogodbo z dne 16.1.1989. Vendar ta pogodba ne obsega spornih nepremičnin. Navaja samo tiste nepremičnine, ki jih je tožena stranka prenesla v sredstva pravnega prednika tožeče stranke. Ta pogodba potrjuje prej navedeno razlago ustanovitvene odločbe.

Iz navedenega izhaja, da ni pravne podlage za zahtevek tožeče stranke. To pravilno ugotavljata sodbi prve in druge stopnje. S tem je povedano tudi, da med pravdnima strankama ni obstojalo tako pravno razmerje, na podlagi katerega bi tožeča stranka pridobila pravico upravljanja na spornih nepremičninah. Zato ni utemeljen revizijski očitek, da izpodbijana sodba nima razlogov o tej okoliščini.

Tožeča stranka se sklicuje na to, da za sporno nepremičnino vseskozi obračunava amortizacijo. To za toženo stranko ne ustvarja obveznosti prenosa nepremičnine na tožečo stranko.

Glede na navedeno uveljavljani revizijski razlog bistvene kršitve določb pravdnega postopka po 13. točki drugega odstavka 354. člena ZPP ni podan. Prav tako niso podani razlogi, na katere pazi revizijsko sodišče po uradni dolžnosti (386. člen ZPP). Kršitev določb pravdnega postopka iz 10. točke drugega odstavka 354. člena ni. Iz obrazloženega pa sledi, da je bilo materialno pravo uporabljeno pravilno. Zato je revizijsko sodišče zavrnilo revizijo tožeče stranke kot neutemeljeno (393. člen ZPP).