Jedro

Pritožnica v pritožbi nasprotuje odločitvi, da parcele predstavljajo posebne skupne dele stavbe, saj meni, da bi morale predstavljati del posameznih stanovanj. Ker hkrati ne navaja, da je sama lastnica navedenih parcel, se njen pravni položaj s pritožbo ne more izboljšati, zato njen pravni interes za pritožbo ni izkazan.

Izrek

Pritožba se zavrže.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje ugotovilo, da individualno pripadajoče zemljišče k stavbi na naslovu X, ID 0000 k. o. Y, ki stoji na parc. št. 1121 k.o. Y, predstavljata zemljiški parceli 1123/16 in 1122/11, obe k. o. Y, v dosedanji lasti Mestne občine A. (I. točka izpodbijanega sklepa). Ugotovilo je, da posebne skupne dele na naslovu X, ID 0000, k. o. Y, ki stoji na parc. 1121 k. o. Y, predstavljajo zemljiške parcele z znaki: 1122/15, 1123/6 kot posebni skupni del stavbe v lasti vsakokratnega lastnika stavbe z ID znakom 0000-1; 1122/14, 1123/7, 1123/3 kot posebni skupni del stavbe v lasti vsakokratnega lastnika stavbe z ID znakom 0000-4; 1122/13, 1123/8 kot posebni skupni del stavbe v lasti vsakokratnega lastnika z ID znakom 0000-3; 1122/12, 1123/9 kot posebni skupni del stavbe v lasti vsakokratnega lastnika stavbe z ID znakom 0000-2, vse k.o. Y, vse v dosedanji lasti Mestne občine A. (II. točka izpodbijanega sklepa). Odločilo je še o vpisu v zemljiško knjigo (III. točka izreka sklepa), udeležbi B. B. (IV. točka izreka sklepa) in o stroških postopka (V. točka izreka sklepa).

2. Zoper II. in III. točko izreka sklepa se pritožuje nasprotna udeleženka zaradi zmotne uporabe materialnega prava in zmotne ugotovitve dejanskega stanja. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in v izpodbijanem delu sklep razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. Navaja, da posebni skupni deli niso v solastnini vseh, temveč so v lasti tistih etažnih lastnikov, ki jih izključno uporabljajo, kar pa se določi s pogodbo. Etažni lastniki lahko le sporazumno in pisno oblikujejo posebne skupne dele (108. člen SPZ v zvezi s prvim odstavkom 116. člena SPZ). Do takšnega sporazuma oz. pogodbe med etažnimi lastniki pa v konkretnem primeru ni prišlo, zato etažni lastniki stavbe z ID znaki 0000-1, 0000-2, 0000-3 in 0000-4 izključne lastninske pravice na „posebnih skupnih delih“, to je na parcelah 1122/15, 1123/6, 1122/14, 1123/7, 1123/3, 1122/13, 1123/8, 1122/19 in 1123/9 niso pridobili. Navedene zemljiške parcele ni mogoče šteti za posebne skupne dele. V konkretnem primeru, ko imajo zemljišča svojo parcelno številko in je sodišče ugotovilo, da so sestavni deli stanovanj, se štejejo za del stanovanj in ne kot posebni skupni del. 3. Predlagatelji v odgovoru na pritožbo predlagajo, da pritožbeno sodišče pritožbo nasprotne udeleženke zaradi pomanjkanja pravnega interesa zavrže. Podrejeno predlagajo zavrnitev pritožbe kot neutemeljene in potrditev sklepa v izpodbijanem delu.

4. Pritožba ni dovoljena.

5. Sodišče prve stopnje je v II. točki izpodbijanega sklepa ugotovilo, katere parcele predstavljajo posebne skupne dele stavbe, kar je podrobneje razvidno iz izreka izpodbijanega sklepa.

6. Pritožnica v pritožbi nasprotuje odločitvi, da parcele predstavljajo posebne skupne dele stavbe, saj meni, da bi morale predstavljati del posameznih stanovanj. Ker nasprotna udeleženka ne navaja, da je sama lastnica navedenih parcel, se njen pravni položaj s pritožbo ne more izboljšati, zato njen pravni interes za pritožbo ni izkazan.

7. Nedovoljeno pritožbo je pritožbeno sodišče v skladu z določilom prvega odstavka 343. člena ZPP v zvezi s 352. členom ZPP ter 3. členom ZVEtL-1 in 42. členom ZNP-1 zavrglo.

8. Pritožbeno sodišče o pritožbenih stroških ni odločalo, ker jih udeleženci niso priglasili.