Jedro

Sodišče je nepravilno ugotovilo datum vložitve zahteve za sodno varstvo oziroma nepravilno presodilo pravočasnost njene vložitve in s tem kršilo 64. člen ZP-1 v zvezi s prvim odstavkom 60. člena ZP-1.

Izrek

Zahtevi za varstvo zakonitosti se ugodi in se izpodbijana sklepa razveljavita ter se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

Obrazložitev

A. 1. Prekrškovni organ Gozdarska inšpekcija je pravno osebo G. G. d. o. o. in odgovorno osebo S. K. spoznal za odgovorna za prekrška po 3. točki prvega odstavka 79. člena Zakona o gozdovih, pri čemer je pravni osebi izrekel globo 1.200 EUR, odgovorni osebi pa globo 600 EUR, naložil pa jima je tudi plačilo sodne takse. Okrajno sodišče v Kranju je z uvodoma navedenim sklepom zavrglo zahtevi pravne in odgovorne osebe za sodno varstvo kot prepozni ter jima naložilo plačilo sodne takse. Višje sodišče je zavrnilo pritožbo pravne in odgovorne osebe, potrdilo sklep sodišča prve stopnje ter storilcema naložilo plačilo sodne takse.

2. Zoper pravnomočni sklep o zavrženju zahteve za sodno varstvo je vrhovni državni tožilec vložil zahtevo za varstvo zakonitosti zaradi kršitve določbe 60. člena Zakona o prekrških (v nadaljevanju ZP-1) in Vrhovnemu sodišču predlagal, da izpodbijana sklepa razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

3. Vrhovno sodišče je zahtevo za varstvo zakonitosti na podlagi drugega odstavka 423. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) v zvezi s 171. členom ZP-1 poslalo storilcem. Predstavnik pravne osebe je izjavil, da se z zahtevo v celoti strinja.

B.

4. Vrhovni državni tožilec v zahtevi za varstvo zakonitosti navaja, da sta kršitelja prejela odločbo o prekršku 10. 9. 2009 ter 18. 9 2009 vložila zahtevo za sodno varstvo, ki je bila z izpodbijanim pravnomočnim sklepom zavržena kot prepozna. Kršitelja sta pri Pošti Slovenije, d. o. o., opravila poizvedbe glede pošiljke, poslane prekrškovnemu organu. Iz poizvednice je razvidno, da je bila poštna pošiljka na sprejemni pošti v Postojni sprejeta 18. 9. 2009 in kot priporočena pošiljka poslana na naslov naslovnika, kateremu je bila vročena 21. 9. 2009 preko pošte v Kranju. Po zatrjevanju vrhovnega državnega tožilca je bila zahteva za sodno varstvo kršiteljev oddana v osemdnevnem roku (60. člen ZP-1), saj je bila oddana priporočeno po pošti 18. 9. 2009, naslovnik pa jo je prejel 21. 9. 2009. Sodišče druge stopnje naj bi zato kršilo omenjeno določbo, saj so razlogi sodbe (pravilno: sklepa) v nasprotju z dejstvi, za katera je sodišče vedelo, saj je razpolagalo z relevantnim podatkom v vloženi pritožbi. Določbo 60. člena ZP-1 je po zatrjevanju vrhovnega državnega tožilca kršilo tudi sodišče prve stopnje, ko je pravočasno zahtevo za sodno varstvo zavrglo kot prepozno.

5. Zahteva za sodno varstvo se po določbi prvega odstavka 60. člena ZP-1 lahko vloži v osmih dneh od vročitve odločbe o prekršku, pisno pri pristojnem prekrškovnem organu. Nedovoljeno ali prepozno zahtevo za sodno varstvo zavrže prekrškovni organ (drugi odstavek 63. člena ZP-1), če tega ne stori, pa jo po določbi 64. člena ZP-1 zavrže sodišče. V hitrem postopku o prekršku se, če ni drugače določeno, glede vlog (med drugim) smiselno uporabljajo določila zakona o splošnem upravnem postopku. Po določbi prvega odstavka 68. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) je vloga vložena pravočasno, če jo pristojni organ prejme, preden izteče rok. Če se vloga pošlje priporočeno po pošti, se za dan, ko je organ prejel vlogo, šteje dan oddaje na pošto (drugi odstavek 68. člena ZUP).

6. V zvezi z relevantnim procesnopravnim dejanskim stanjem Vrhovno sodišče glede na podatke v spisu ugotavlja, da je bila odločba o prekršku prekrškovnega organa (Inšpektorat RS za kmetijstvo, gozdarstvo in hrano, Gozdarska inšpekcija) pravni osebi G. G. d. o. o. vročena 10. 9. 2009. Vročevalec je odgovorni osebi S. K. odločbo o prekršku poskušal vročiti 10. 9. 2009 na njegovem domačem naslovu, ker pa K. tega dne pošiljke ni prevzel, je od 11. 9. 2009 tekel 15-dnevni rok za prevzem poštne pošiljke pri pošti. S. K. tudi po poteku tega roka poštne pošiljke ni prevzel, zato je bila odločba o prekršku 28. 9. 2009 vložena v njegov hišni nabiralnik. Pravna oseba je pri pošti v Postojni 18. 9. 2009 oddala priporočeno poštno pošiljko, ki je bila naslovljena na Inšpektorat za kmetijstvo, gozdarstvo in hrano, Gozdarska inšpekcija, Enota Kranj. Prekrškovni organ je zahtevo za sodno varstvo prejel 21. 9. 2009. 7. Glede na navedeno vrhovni državni tožilec utemeljeno opozarja, da je sodišče v izpodbijanem pravnomočnem sklepu očitno napačno ugotovilo datum vložitve pravnega sredstva, kar predstavlja očitek zmotno ugotovljenega relevantnega procesnopravnega dejanskega stanja. Datum vložitve zahteve za sodno varstvo je kot odločilno dejstvo za presojo pravočasnosti njene vložitve v obravnavani zadevi jasno razviden že iz podatkov v spisu in ne potrebuje dodatnega razčiščevanja. Zato Vrhovno sodišče ugotavlja, da je bila zahteva za sodno varstvo v tej zadevi vložena 18. 9. 2009 priporočeno na pošti v Postojni, to je osmi dan po prejemu odločbe o prekršku (velja za pravno osebo), in je zato pravočasna. Zaradi nepravilne ugotovitve datuma vložitve zahteve za sodno varstvo oziroma nepravilne presoje pravočasnosti njene vložitve je bila kršena določba 64. člena ZP-1 v zvezi s prvim odstavkom 60. člena ZP-1. 8. Ob povedanem Vrhovno sodišče še dodaja (zahteva za varstvo zakonitosti namreč tega vprašanja ne problematizira), da je iz podatkov v spisu razvidno, da sta na zahtevi za sodno varstvo kot vložnika navedena pravna in odgovorna oseba, po vsebini se zahteva nanaša na pravno in odgovorno osebo, podpisal jo je zakoniti zastopnik pravne osebe (to je direktor, ki v obravnavani zadevi o prekršku sicer nima statusa odgovorne osebe v smislu 15. člena ZP-1), odgovorna oseba pa je ni podpisala. Po določbi prvega odstavka 59. člena ZP-1 lahko zahtevo za sodno varstvo vloži oseba, ki ji je izrečena sankcija za prekršek, njen zakoniti zastopnik oziroma zagovornik ter lastnik odvzetih predmetov. V zvezi z zahtevo za sodno varstvo odgovorne osebe je treba tudi opozoriti, da se glede na določbo četrtega odstavka 87. člena ZUP šteje, da je bila odločba o prekršku odgovorni osebi vročena 28. 9. 2009. Slednje pomeni, da se je rok za vložitev zahteve za sodno varstvo odgovorne osebe iztekel po poteku osemdnevnega roka od tega dneva, ne pa že 18. 9. 2009, ko ji odločba o prekršku sploh še ni bila vročena.

C.

9. Vrhovno sodišče je na podlagi prvega odstavka 426. člena ZKP v zvezi s 171. členom ZP-1 ugodilo zahtevi za varstvo zakonitosti in izpodbijana sklepa razveljavilo ter zadevo vrnilo okrajnemu sodišču v novo odločanje. Sodišče bo moralo vsebinsko odločiti o pravočasni zahtevi za sodno varstvo pravne osebe, v zvezi z zahtevo za sodno varstvo odgovorne osebe pa bo pred odločitvijo o njej moralo ugotoviti, ali jo je odgovorna oseba sploh vložila oziroma ali je vloženo zahtevo za sodno varstvo pravne osebe mogoče šteti tudi za zahtevo za sodno varstvo odgovorne osebe.