Jedro

Delitev skupnega premoženja ni imela nobene postopkovne povezave z razvezo zakonske zveze. Gre za dve ločeni zadevi, pri čemer je treba statusno vprašanje, kot je razveza zakonske zveze, neizogibno urejati v pravdnem postopku (bodisi po tožbi za razvezo zakonske zveze bodisi po predlogu za sporazumno razvezo zakonske zveze), ne glede na morebiten že sklenjen sporazum zakoncev o delitvi skupnega premoženja. Začetek razveznega postopka pred sklenitvijo sporazuma o delitvi skupnega premoženja zato ne predstavlja okoliščine iz tar. št. 1111, ki bi narekovala znižanje nagrade z upoštevanjem količnika 0,7.

Izrek

I. Pritožbi tožnika se ugodi in se izpodbijana sodba spremeni tako, da se: - v I. točki izreka v prvem stavku znesek 918,12 EUR nadomesti z zneskom 1.967,40 EUR, drugi stavek pa se črta; - v II. točki izreka znesek 130,67 EUR nadomesti z zneskom 283,38 EUR.

II. Pritožba toženke se zavrne ter se v izpodbijanem in nespremenjenem delu potrdi sodba sodišča prve stopnje.

III. Toženka je dolžna povrniti tožniku stroške pritožbenega postopka v znesku 257,17 EUR v roku 8 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka izpolnitvenega roka do plačila.

Obrazložitev

1. Prvo sodišče je razsodilo, da ostane sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 28161/2014 z dne 7. 3. 2014 v veljavi za znesek 918,12 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 26. 4. 2013 do plačila, v presežku pa je sklep razveljavilo in v tem delu tožbeni zahtevek zavrnilo (I. točka izreka). Navedeni sklep o izvršbi je razveljavilo tudi v tretjem odstavku izreka in odločilo, da je toženka dolžna povrniti tožniku pravdne stroške v znesku 130,67 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi (II. točka izreka).

2. Zoper sodbo se pritožujeta obe pravdni stranki. Tožnik uveljavlja pritožbena razloga bistvenih kršitev določb postopka in zmotne uporabe materialnega prava ter predlaga, da pritožbeno sodišče spremeni sodbo tako, da v celoti ugodi tožbenemu zahtevku, podrejeno pa, da v izpodbijanem delu razveljavi sodbo in vrne zadevo prvemu sodišču v novo sojenje. Navaja, da je zmotno stališče prvega sodišča, da je toženka pooblastila tožnika za zastopanje v postopku razveze zakonske zveze. Toženka je prišla k tožniku zaradi razdružitve skupnega premoženja. Ker ni bilo nobenega sodnega postopka med toženko in njenim možem glede razdelitve skupnega premoženja in preživljanja skupnih polnoletnih otrok, bi moralo sodišče upoštevati tar. št. 1110 ZOdvT, kjer je količnik nagrade 1,5. Tožnik ni sodeloval v razveznem postopku med toženko in njenim možem.

3. Toženka v pritožbi ne navaja pritožbenih razlogov, smiselno pa predlaga, da pritožbeno sodišče spremeni sodbo prvega sodišča tako, da odloči, da je toženka dolžna plačati tožniku 318,12 EUR. Navaja, da prvo sodišče ni sledilo njenim navedbam, da tožnikova storitev ni bila izvršena v zatrjevanem obsegu. Tožnik je dejansko opravil zgolj konzultacije in ni bistveno prispeval k oblikovanju sporazuma med zakoncema o razdružitvi skupnega premoženja. Tožnik se je izogibal jasnemu odgovoru, koliko bo stala storitev. S tem je toženko spravil v zmoto, da je nadaljevala s pravnimi konzultacijami s tožnikom. Prvo sodišče je nesorazmerno odmerilo nagrado in zmotno uporabilo odvetniško tarifo. Primerna nagrada za tožnikovo delo bi znašala največ do 318,12 EUR. Zakonske zamudne obresti gredo tožniku lahko šele od dneva vložitve predloga za izvršbo.

4. Tožnik v odgovoru na toženkino pritožbo predlaga njeno zavrnitev. Toženka ni odgovorila na vročeno tožnikovo pritožbo.

5. Pritožba tožnika je utemeljena. Pritožba toženke ni utemeljena.

6. Sodbo v sporu majhne vrednosti je mogoče izpodbijati samo zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz drugega odstavka 339. člena ZPP in zaradi zmotne uporabe materialnega prava (prvi odstavek 458. člena ZPP). Toženka s trditvami, da tožnik ni opravil storitev v takšnem obsegu, kot jih zatrjuje, uveljavlja nedovoljen pritožbeni razlog zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Prvo sodišče je ugotovilo, da je toženka pooblastila tožnika za zastopanje pri sklepanju sporazuma o delitvi skupnega premoženja in da se je zavezala plačati tožniku njegove odvetniške storitve po odvetniški tarifi. Bistveno je, da je tožnik sodeloval v izvensodnem postopku sklepanja sporazuma o delitvi skupnega premoženja, za kar mu je glede na vrednost spornega predmeta pripadala nagrada v znesku 1.967,40 EUR (tar. št. 1110, s količnikom 1,5 ob osnovni nagradi 1.093,00 EUR po 12. členu ZOdvT, povečano za takratni 20 % DDV). Do te nagrade je bil tožnik upravičen že zaradi sodelovanja pri pogajanjih, ki so prispevala k sklenitvi sporazuma o delitvi skupnega premoženja med toženko in njenim bivšim možem (drugi odstavek tar. št. 1110), sploh pa zaradi sodelovanja pri sklenitvi tega sporazuma, kot je ugotovilo prvo sodišče (prvi odstavek tar. št. 1110).

7. Tožnik utemeljeno graja stališče prvega sodišča o priznani višini nagrade. Delitev skupnega premoženja toženke in njenega bivšega moža ni imela nobene postopkovne povezave z razvezo njune zakonske zveze. Gre za dve ločeni zadevi, pri čemer je treba statusno vprašanje, kot je razveza zakonske zveze, neizogibno urejati v pravdnem postopku (bodisi po tožbi za razvezo zakonske zveze bodisi po predlogu za sporazumno razvezo zakonske zveze), ne glede na morebiten že sklenjen sporazum zakoncev o delitvi skupnega premoženja. Začetek razveznega postopka pred sklenitvijo sporazuma o delitvi skupnega premoženja zato ne predstavlja okoliščine iz tar. št. 1111, ki bi narekovala znižanje nagrade z upoštevanjem količnika 0,7. Za razvezo zakonske zveze in za sporazum o delitvi skupnega premoženja ni bilo aktualno niti vprašanje preživljanja otrok toženke in tedanjega moža, saj sta bila otroka v tistem času že polnoletna, kot izhaja iz neprerekanih trditev tožnika.

8. Mandatna pogodba med pravdnima strankama je bila veljavno sklenjena in glede na dejanske ugotovitve prvega sodišča ni bila razveljavljena, zato so pravno nepomembne toženkine trditve o njeni zmoti. Glede na zapadlost terjatve iz tožnikovega računa je toženka dolžna plačati zakonske zamudne obresti od 26. 4. 2013 dalje.

9. Pritožbeno sodišče je zato ugodilo tožnikovi pritožbi in spremenilo sodbo sodišča prve stopnje, kot je razvidno iz izreka (358. člen ZPP). Ker je tožnik v sporu uspel, mu je toženka dolžna povrniti celotne pravdne stroške postopka na prvi stopnji, ki znašajo po neprerekani odmeri prvega sodišča 283,38 EUR. Posledično je pritožbeno sodišče zavrnilo toženkino pritožbo kot neutemeljeno ter v izpodbijanem in nespremenjenem delu potrdilo sodbo prvega sodišča (353. člen ZPP).

10. Toženka je dolžna povrniti tožniku stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 154. člena in drugi odstavek 165. člena ZPP). Te predstavljajo nagrada za postopek s pritožbo (upoštevajoč pritožbeno vrednost spora 1.049,28 EUR), ki znaša 89,60 EUR (56,00 EUR x količnik 1,6), 20 % pavšalni znesek po tar. št. 6002, ki znaša 17,92 EUR, 22 % DDV in taksa za postopek o pritožbi v višini 126,00 EUR (glede na pritožbeno vrednost spora taksa 42,00 EUR x količnik 3,0), kar znaša 257,17 EUR. V primeru zamude je toženka dolžna plačati tudi zakonske zamudne obresti.