U-I-137/98

18. 3. 1999

S K L E P

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus pobude Ljuba Sirca iz Kranja na seji dne 18. marca 1999

s k l e n i l o :

Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti Zakona o denacionalizaciji (Uradni list RS, št. 27/91, 56/92 - odl.US, 13/93 - odl.US, 31/93, 24/95 - odl.US, 20/97 - odl.US, 23/97 - odl.US, 65/98 in 76/98 - odl.US) se zavrne.

O b r a z l o ž i t e v

A.

1.Pobudnik z vlogo z dne 8. 3. 1998 poleg Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o izvrševanju kazenskih sankcij (o čemer je Ustavno sodišče že odločilo z odločbo št. U-I-60/98 z dne 16. 7. 1998, Uradni list RS, št. 56/98) izpodbija tudi Zakon o denacionalizaciji (v nadaljevanju: ZDen) in sicer v delu, ki se nanaša na določanje odškodnin za podržavljeno premoženje in ureditev denacionalizacije v obliki odškodnin z obveznicami Slovenskega odškodninskega sklada, za katere ne jamči država.

Navaja, da odškodnine, ki gredo upravičencem ob nemožnosti vračila v naravi, ne dosegajo tržne vrednosti in da temeljijo na izmišljenih normah. Zato naj bi bili upravičenci, katerim gre denacionalizacija v obliki odškodnine, diskriminirani v primerjavi s tistimi, ki dobijo podržavljeno premoženje vrnjeno v naravi. Meni, da bi moralo vračanje podržavljenega premoženja temeljiti na načelih odškodninskega prava, kar naj bi pomenilo polno povrnitev škode. Zato naj bi bili prejšnji lastniki upravičeni tudi do plačila obresti za čas od podržavljenja dalje.

2.Izpodbijana ureditev naj bi bila v nasprotju z 8., 14., 23., 26., 30., 33., 74., 153. in 155. členom Ustave in v nasprotju z Evropsko konvencijo o človekovih pravicah v zvezi z Resolucijo 1096 Parlamentarne skupščine Sveta Evrope z dne 27. 6. 1996.

Zato predlaga, naj Ustavno sodišče razveljavi tiste dele ZDen, ki določajo fiktivne odškodnine in "ukaže" prilagoditev predpisom odškodninskega prava ter jamstvo države za obveznice Slovenskega odškodninskega sklada.

B.

3.Pobudnik določb ZDen, s katerimi naj bi bile določene fiktivne cene podržavljenega premoženja, ki je predmet vračanja, sicer ne navaja izrecno, vendar je iz vsebine pobude razvidno, da se navedbe glede vrednotenja premoženja nanašajo na 44. člen ZDen. Prvi odstavek tega člena določa, da se vrednost premoženja določi po stanju premoženja v času podržavljenja in ob upoštevanju njegove sedanje vrednosti. Drugi, tretji, četrti, peti in šesti odstavek pa za ugotavljanje vrednosti posamezne vrste premoženja določajo uporabo podzakonskih predpisov.

Določbo 44. člena glede načina ugotavljanja vrednosti dopolnjujeta še 85. člen, ki vsebuje pooblastila za izdajo podzakonskih predpisov za vrednotenje podržavljenega premoženja, in 93. člen, s katerim je zakonodajalec uredil način izračuna vrednosti stanovanj, stanovanjskih hiš in poslovnih prostorov, ki temelji na sistemu točkovanja, ter vrednost točke.

4.Z ZDen je zakonodajalec iz gospodarskih (lastninjenje) in političnih razlogov (poprava krivic) na novo uredil lastninska razmerja z učinkom za naprej (ex nunc). Zakonodajalec ZDen ni zasnoval na institutu civilnega prava - vzpostavitvi prejšnjega stanja. Na podlagi denacionalizacije ni mogoče uveljavljati odškodninskih zahtevkov po splošnih pravilih civilnega prava, saj denacionalizacija nima elementov, ki so temelj odškodninske odgovornosti po Zakonu o obligacijskih razmerjih (Uradni list SFRJ, št. 29/78, 39/85 in 57/89 - ZOR). Zato zakonodajalec zahtevkov denacionalizacijskih upravičencev ni oblikoval kot odškodninskih, pač pa je določil pravice upravičencev glede na dejanske okoliščine in pravna stanja v državi Sloveniji po uveljavitvi tržnega gospodarskega in demokratičnega političnega sistema. Pri določitvi načina in obsega denacionalizacije gre za vprašanje primernosti zakonske ureditve, kar spada v polje proste presoje zakonodajalca. Zakonodajalec je bil upravičen, da glede na posebnosti, ki jih je povzročilo podržavljenje in dalj časa trajajoče stanje podržavljenja, na poseben način uredi odškodovanje in sprejme poseben predpis za to. Tako razmere, v katerih je zakonodajalec uzakonil denacionalizacijo, in razmere, v katerih se ta izvaja, objektivno pogojujejo tudi obseg primernih odškodnin. Tako stališče je Ustavno sodišče zavzelo že večkrat - npr. v odločbi št. U-I-72/93 z dne 20. 4. 1995 (Uradni list RS, št. 24/95 in OdlUS IV, 42) in v odločbi št. U-I-103/97 z dne 9. 4. 1998 (Uradni list RS, št. 35/98 in OdlUS VII, 67).

5.Metodologije, ki se uporabljajo za izračunavanje vrednosti podržavljenega premoženja, se uporabljajo tudi za ugotavljanje povečane ali zmanjšane vrednosti premoženja pri vračanju v naravi in pri ugotavljanju višine že plačane odškodnine za podržavljeno premoženje (kar je relevantno tudi pri vračanju premoženja v naravi). Zato je pobudnikovo zatrjevanje kršitve 14. člena Ustave, ki naj bi bila v tem, da taka ureditev diskriminira tiste upravičence, ki dobijo premoženje vrnjeno v obliki odškodnine, očitno neutemeljeno.

6.Ustavno sodišče je ob presoji 7. in 7. b člena Zakona o Slovenskem odškodninskem skladu (Uradni list RS, št. 7/93 in 48/94 - ZSOS) že odločalo tudi o ustavnosti zakonske ureditve, po kateri zakonodajalec ni določil jamstva države za obveznosti Slovenskega odškodninskega sklada. Z odločbo št. U-I-140/94 z dne 14. 12. 1995 (Uradni list RS, št. 11/96 in OdlUS IV, 124) je ugotovilo, da se država ni izognila obveznosti do upravičencev v primeru, ko uzakonjeni viri za financiranje ne bi zadostovali za kritje obveznosti. Zato taka ureditev iz razlogov, navedenih v citirani odločbi, ni v neskladju z Ustavo.

7.Kršitev drugih členov Ustave, s katerimi naj bi bila izpodbijana ureditev v nasprotju z Ustavo, pa pobudnik niti ne utemeljuje. Prav tako ne navaja, v čem naj bi bila taka ureditev v nasprotju s Konvencijo o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (Uradni list RS, Mednarodne pogodbe, št. 7/94 - EKČP).

8.Pobuda je torej očitno neutemeljena, zato jo je bilo treba zavrniti.

C.

9.Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi drugega odstavka 26. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 - ZUstS) v sestavi: predsednik Franc Testen ter sodnice in sodniki dr. Janez Čebulj, dr. Miroslava Geč - Korošec, Lojze Janko, Milojka Modrijan, dr. Mirjam Škrk, dr. Lojze Ude in dr. Dragica Wedam - Lukić. Sklep je sprejelo soglasno.

P r e d s e d n i k :

Franc Testen