Jedro

Sodna praksa je sicer zavzela stališče, da najemnik, ki v pravdi nastopa kot tožena stranka in ki na podlagi 597. in 598. člena OZ odklanja plačilo dela najemnine, v primeru, če želi uveljaviti zahtevek za znižanje najemnine, ni dolžan vložiti nasprotne (oblikovalne) tožbe, saj za uveljavitev takšnega upravičenja zadošča ugovor, vendar tožena stranka tovrstnega ugovora ni (pravočasno) podala (prim. VSS sklep III Ips 28/2017).

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijana sodba in sklep potrdita.

II. Pritožnica nosi svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z uvodoma navedeno sodbo in sklepom odločilo, da se sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani, opr. št. VL 72789/2016 z dne 18.7.2016 v prvem odstavku razveljavi za znesek: - 0,97 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 27.7.2014, - 76,93 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 13.7.2016 in - 69,68 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 13.7.2016 dalje in da se v tem delu postopek (zaradi umika tožbe) ustavi (točka I navedene odločbe); v preostalem delu ostane sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani, opr. št. VL 72789/2016 z dne 18.7.2016 v prvem in tretjem odstavku v veljavi (točka II izreka), ter odločilo, da je tožena stranka dolžna v petnajstih dneh od prejema sodbe povrniti tožeči stranki pravdne stroške postopka v višini 697,00 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka roka za prostovoljno izpolnitev obveznosti dalje do plačila (točka III izreka).

2. Zoper sodbo (točka II in III izreka) se pravočasno pritožuje tožena stranka zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava ter predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbeni zahtevek tožeče stranke zavrne, podredno, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in vrne zadevo v ponovno obravnavanje in odločanje sodišču prve stopnje.

3. Tožeča stranka na pritožbo ni odgovorila.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Sodišče prve stopnje je izdalo izpodbijano sodbo na podlagi naslednjih dejanskih ugotovitev: - pravdni stranki sta dne 1.6.1988 sklenili najemno pogodbo za poslovne prostore v pritličju P. za opravljanje gostinske dejavnosti s šestimi aneksi (priloge A1-A8; v nadaljevanju najemna pogodba), - tožena stranka se je z najemno pogodbo zavezala k plačilu mesečne najemnine v znesku 1.176,00 EUR (brez DDV), - pravdni stranki sta sklenili tudi pogodbo o postavitvi dveh avtomatov št. 01-412/1-98 z dne 4.6.1998 in aneks št. 1 k tej pogodbi z dne 9.7.1999 (priloga A9-A10, v nadaljevanju: pogodba za avtomat), s katero se je tožena stranka zavezala plačati mesečne stroške v višini 9.348,80 SIT (sedaj v EUR protivrednost) za en avtomat, - tožena stranka ni poravnala vtoževanih računov na podlagi najemne pogodbe in pogodbe za avtomat v obdobju od 8.7.2014 do 26.6.2016 (po delnem umiku so sporni le še računi za obdobje od 5. 8. 2014 dalje).

6. Sodišče prve stopnje je glede na ugovorne navedbe tožene stranke presodilo, da med strankama do soglasja volj o znižanju najemnine in sklenitve aneksa ni prišlo. Tožena stranka je sicer dne 25.3.2016 podala vlogo za znižanje najemnine in priložila aneks k najemni pogodbi (priloga A13), vendar se tožeča stranka s predlogom ni strinjala, zato je najemna pogodba ostala nespremenjena. Takšno dejstvo je potrdila tudi zakonita zastopnica tožene stranke N. M. zaslišana kot stranka, ki je izpovedala, da do dogovora o prilagoditvi najemnine ni prišlo. Sodišče prve stopnje je nadalje ugotovilo, da na podlagi najemne pogodbe in pogodbe za avtomat v obdobju od 8.7.2014 do 26.6.2016 tožena stranka ni poravnala najemnine, zato je skladno s 602. členom Obligacijskega zakonika (Uradni list RS, št. 83/2001 s spremembami; v nadaljevanju OZ) tožeči stranki dolžna plačati neplačane zneske najemnin, z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne po dnevu zapadlosti posameznega računa za najemnino, kot izhaja iz izreka izpodbijane sodbe.

7. Tožena stranka v pritožbi najprej navaja, da je v obrazložitvi sodišče prve stopnje nepravilno ugotovilo, da tožena stranka ni prerekala dejstva, da ni poravnala vtoževanih računov na podlagi najemne pogodbe in pogodbe za avtomat v obdobju od 8.7.2014 do 26.6.2016, saj je tožena stranka že v ugovoru zoper sklep o izvršbi z dne 7.9.2016 povsem jasno navedla, da tožena stranka ne dolguje tožeči stranki zneska, ki ga tožeča stranka vtožuje v tem postopku, tožena stranka pa je v dokaz predlagala tudi zaslišanje zakonite zastopnice tožene stranke N. M. 8. Pritožbeni očitek je neutemeljen. Tožena stranka je v ugovoru zoper izvršbo resda navedla, da zneskov iz predloga za izvršbo ne dolguje tožeči stranki, ima z njo poravnane vse poslovne obveznosti ter ji ni znano na podlagi česa naj bi nastala ali obstajala vtoževana obveznost. Tožena stranka je nadalje v ugovoru tudi navedla, da predlaga, da tožeča stranka predloži listinske dokaze na podlagi katerih upnik vtožuje terjatev, saj se bo šele po vpogledu v listine lahko vsebinsko opredelila do listin oziroma podala konkretnejše ugovorne navedbe. Tožeča stranka je kasneje v dopolnitvi tožbe z dne 11.11.2016 in pripravljalni vlogi z dne 29.6.2017 podrobneje specificirala zapadle in neporavnane obveznosti tožene stranke do tožeče stranke ter predložila listinske dokaze (priloga A35 do A81). Tožena stranka se nadalje do navedb in priloženih dokazov pisno ni opredelila. Zaslišana je bila zakonita zastopnica tožene stranke N. M. ki pa je izpovedala, da tožena stranka ni plačevala računov za najem od 5.8.2014 do vključno 26.6.2016 zato, ker ni prišlo do dogovora o prilagoditvi višine najemnine glede na spremenjene okoliščine (na list. št. 53). Sodišče prve stopnje je tako pravilno zaključilo, da tožena stranka ni poravnala vtoževanih računov na podlagi najemne pogodbe in pogodbe za avtomat, saj je tožena stranka v ugovoru le pavšalno ugovarjala, da ji ni znano na podlagi česa naj bi nastala ali obstaja vtoževana obveznost, po podrobnejši specifikaciji tožeče stranke in predložitvi dokazov zapadlih računov, pa je tožeča stranka s pasivnostjo do navedb dejstev in dokazov tožeče stranke in z izpovedbo zakonite zastopnice A. M. izrecno pritrdila dejstvu, da tožena stranka ni plačevala računov za najem od 5.8.2014 do vključno 26.6.2016. Sodišče je v izpodbijani sodbi tako pravilno ugotovilo, da tožena stranka ni konkretizirano prerekala dejstva, da ni poravnala vtoževanih računov na podlagi najemne pogodbe in pogodbe za avtomat, saj ga je zakonita zastopnica tožene stranke celo sama izrecno priznala. Neplačevanje računov v spornem obdobju pa celo pritožba sama priznava v nadaljevanju.

9. Pritožba nadalje očita, da je N. M. na naroku jasno izpovedala, da računov za najem od 5.8.2014 do vključno 26.6.2016 ni plačala iz razloga, ker je zaradi spremenjenih okoliščin tožena stranka zahtevala znižanje najemnine. Spremenjene okoliščine so nastopale postopoma, najprej do omejitve obiskov, nato do prepovedi kajenja, zapiranje glavnega vhoda, zaradi česar je želela tožena stranka skleniti dogovor o znižanju najemnine. Zaradi vseh navedenih spremenjenih okoliščin je, po mnenju tožene stranke, slednja utemeljeno zavračala račune, ki so predmet postopka oziroma jih ni plačevala, saj najemna pogodba toženi stranki ni omogočala uporabe gostinskega lokala na način in pod pogoji, kot je bila sklenjena najemna pogodba z dne 1.6.1988. Pritožbeni očitek ni utemeljen. Sodišče prve stopnje je v 13. točki izpodbijane sodbe obrazložilo, da tožena strank navedb v smeri spremenjenih okoliščin najemne pogodbe, kot jih je kasneje v svojem zaslišanju A. M. izpovedala, ni podala, brez ustrezne trditvene podlage pa jih sodišče ne sme upoštevati. Višje sodišče takšnemu stališču pritrjuje. Na podlagi 212. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) mora vsaka stranka pravočasno (v skladu z 286. členom ZPP) navesti dejstva in predlagati dokaze, na katere opira svoj zahtevek, ali s katerimi izpodbija navedbe in dokaze nasprotnika. Tožena stranka ustreznih navedb glede spremenjenih okoliščin najemne pogodbe ni podala, kot je to že pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje. Ker s strani tožene stranke ustreznih navedb ni bilo podanih, sodišče prve stopnje izpovedbe A. M. v delu, ki se nanaša na spremenjene okoliščine pogodbe ni moglo upoštevati.

10. V pritožbi pa sme pritožnik navajati nova dejstva in predlagati nove dokaze le, če jih brez svoje krivde ni mogel navesti do prvega naroka za glavno obravnavo oziroma izjemoma do konca glavne obravnave (337. člen ZPP). V pritožbi tožena stranka ni izkazala, da dejstev glede spremenjenih okoliščin najemne pogodbe brez svoje krivde ni mogla navesti med postopkom na prvi stopnji. Pritožbene navedbe, ki se nanašajo na obstoj spremenjenih okoliščin so nedovoljena pritožbena novota in zato neupoštevne. Višje sodišče je glede na obrazloženo zato v celoti zavrnilo pritožbene očitke glede obstoja spremenjenih okoliščin najemne pogodbe kot nedovoljene. Sodna praksa je sicer zavzela stališče, da najemnik, ki v pravdi nastopa kot tožena stranka in ki na podlagi 597. in 598. člena OZ odklanja plačilo dela najemnine, v primeru, če želi uveljaviti zahtevek za znižanje najemnine, ni dolžan vložiti nasprotne (oblikovalne) tožbe, saj za uveljavitev takšnega upravičenja zadošča ugovor, vendar tožena stranka tovrstnega ugovora ni (pravočasno) podala (prim. VSS sklep III Ips 28/2017).

11. Višje sodišče je s tem odgovorilo na pritožbene navedbe, ki so relevantne za presojo pravilnosti izpodbijane sodbe (1. odstavek 360. člena ZPP). Ker je ugotovilo, da izrecno uveljavljeni pritožbeni razlogi niso utemeljeni, niso pa podane niti kršitve, na katere pazi po uradni dolžnosti (2. odstavek 350. člena ZPP), je pritožbo zavrnilo in materialnopravno pravilno sodbo potrdilo (353. člen ZPP).

12. Izrek o pritožbenih stroških temelji na 1. odstavku 165. člena ZPP v zvezi s 1. odstavkom 154. člena ZPP. Ker tožeča stranka s pritožbo ni uspela, sama nosi pritožbene stroške.