Jedro

Okrajno sodišče v Ljubljani, ki je odločalo o ugovoru zoper sklep o izvršbi, bi moralo ravnati tako, kot bi ravnalo v primeru, ko bi se upnik po drugem odstavku 62. člena ZIZ, ki je veljal pred novelo ZIZ-E, v predlogu za izvršbo sicer skliceval na sporazum strank o krajevni pristojnosti, sporazuma pa ne bi priložil. Po oceni Vrhovnega sodišča je treba v takšnem primeru krajevno pristojnost sodišča določiti po določbah o splošni krajevni pristojnosti (prvi odstavek 47. člena ZPP).

Izrek

Za odločanje v tej zadevi je pristojno Okrajno sodišče v Postojni.

Obrazložitev

1. Tožnik je kot upnik dne 26. 11. 2009 predlagal dovolitev izvršbe na podlagi verodostojne listine. Sodišče prve stopnje je dne 10.12.2009 predlogu ugodilo in izdalo sklep o izvršbi. Po ugovoru dolžnika je sklep o izvršbi razveljavilo v delu, s katerim je bila dovoljena predlagana izvršba, in je glede na navedbo v predlogu, da je v primeru dolžnikovega ugovora dogovorjena krajevna pristojnost Okrajnega sodišča v Tolminu, sklenilo, da bo o zahtevku in stroških odločalo Okrajno sodišče v Tolminu.

2. Okrajno sodišče v Tolminu je sprožilo spor o pristojnosti (prvi odstavek 24. in drugi odstavek 25. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 do 12/2010, v nadaljevanju ZPP). Navaja, da bi moral upnik v skladu s tretjim odstavkom 41. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (Ur. l. RS, št. 51/98 do 28/09, v nadaljevanju ZIZ) in v skladu z Navodilom za izpolnjevanje obrazca za predlog za izvršbo (Ur. l. RS, št. 121/2007) v predlogu za izvršbo označiti tudi listino o sporazumu o pristojnosti. Upnik tega ni storil, zato Okrajno sodišče v Ljubljani upnikovega predloga ne bi smelo upoštevati in bi moralo ravnati v skladu s 46. členom ZPP, ki določa, da je v primerih, ko ni z zakonom določena izključna krajevna pristojnost kakšnega drugega sodišča, za sojenje pristojno sodišče, ki je splošno krajevno pristojno za toženo stranko, to je sodišče, na območju katerega ima tožena stranka stalno prebivališče (prvi odstavek 47. člena ZPP), to pa je Okrajno sodišče v Postojni.

3. Za odločanje v tej zadevi je pristojno Okrajno sodišče v Postojni.

4. Upnik, ki vloži predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine, sme na podlagi tretjega odstavka 41. člena ZIZ v primeru, če sta stranki glede terjatve, zaradi katere zahteva izvršbo, sklenili dogovor o krajevni pristojnosti, v predlogu za izvršbo predlagati, naj se v primeru dolžnikovega ugovora postopek nadaljuje pred sodiščem, pristojnim po tem dogovoru. V tem primeru mora upnik v predlogu za izvršbo določno označiti tudi listino o sporazumu o pristojnosti.

5. Upnik je izvršilni predlog vložil po elektronski poti in v sektorju 21 (Dogovorjena krajevna pristojnost pravdnega sodišča v primeru dolžnikovega ugovora) ni označil listine in sedeža sodišča v skladu z Navodilom za izpolnjevanje obrazca za predlog za izvršbo. Okrajno sodišče v Ljubljani, ki je odločalo o ugovoru, bi moralo ravnati tako, kot bi ravnalo v primeru, ko bi se upnik po drugem odstavku 62. člena ZIZ, ki je veljal pred novelo ZIZ-E, v predlogu za izvršbo sicer skliceval na sporazum strank o krajevni pristojnosti, sporazuma pa ne bi priložil. Po oceni Vrhovnega sodišča je treba v takšnem primeru krajevno pristojnost sodišča določiti po določbah o splošni krajevni pristojnosti (prvi odstavek 47. člena ZPP). Glede na navedbo toženčevega stalnega prebivališča v predlogu za izvršbo, je tako za odločanje v zadevi pristojno Okrajno sodišče v Postojni.