Jedro

Ni podlage za to, da bi se tožnikova družina upoštevala kot tričlanska. Tožnikov sin je namreč star 38 let in zaposlen, kar pomeni, da dolžnosti njegovega preživljanja ni in da ga zato po določbah razpisa ni mogoče šteti za družinskega člana. Sodišče sicer ne dvomi, da pomaga očetu - tožniku skrbeti za bolno ženo oziroma za svojo mater, vendar pa skrb za družinskega člana v razpisu ni predvidena kot okoliščina, ki bi vplivala na opredelitev družinskega člana in je zato pri odločanju ni bilo mogoče upoštevati ter dodeliti zahtevanih točk. Se pa bolezen oziroma invalidnost družinskega člana upošteva kot posebna postavka pri točkovanju in je bila kot takšna upoštevana tudi v konkretnem primeru. Ravno tako pa že na podlagi kriterijev iz razpisa ni bilo mogoče upoštevati bivanja v hišniškem stanovanju, saj se po vseh treh postavkah, ki se nanašajo na tovrstno bivališče, zahteva, da uporabnik hišniškega stanovanja opravlja hišniška ali temu sorodna dela.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

1. Javni stanovanjski sklad je v postopku 17. javnega razpisa za dodelitev neprofitnih stanovanj v najem kot organ prve stopnje z izpodbijano odločbo na podlagi zahtevka tožnika kot prosilca ugotovil: (1) da je tožnik na podlagi ocenitve stanovanjskih, socialnih in drugih razmer dosegel 560 točk, (2) da se z doseženim številom točk uvršča na 295. mesto prednostne liste upravičencev za dodelitev neprofitnih stanovanj v najem, namenjenih za družine, za katera prosilci, glede na dohodek gospodinjstva niso zavezani plačati lastne udeležbe in varščine - lista A1, (3) da bodo na podlagi razpisanega števila stanovanj in njihove razdelitve po sklepu nadzornega sveta stanovanja zagotovljena vsem tistim upravičencem, uvrščenim na prednostno listo A1 v skupini družin, ki so dosegli nad vključno 625 točk, pod pogojem, da se stanovanjske, premoženjske ali druge razmere, ki vplivajo na izpolnjevanje pogojev za dodelitev neprofitnega stanovanja, ne spremenijo in (4) da vsem tistim, ki so dosegli manjše število točk, stanovanje ne bo dodeljeno.

2. V obrazložitvi izpodbijane odločbe organ prve stopnje podrobno povzame določbe javnega razpisa, na katerega se je prijavil tožnik, oziroma pogoje in merila, ki jih vsebuje Pravilnik o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem ter pogoje, ki jih v skladu s Pravilnikom predpiše razpisnik. Pri tem najprej ugotovi, da se je za namene razpisa v okviru tožnikovega gospodinjstva kot ožje družinske člane upoštevalo osebe, za katere je bil izkazan obstoj zakonske dolžnosti preživljanja, na podlagi predloženih dokazil o dohodkih gospodinjstva pa ugotovljeno, da dohodek gospodinjstva ne presega določenih odstotkov od povprečne neto plače v državi, kar tožnika uvršča med upravičence, ki niso zavezani za plačilo lastne udeležbe in varščine - lista A. V nadaljevanju obrazložitve se navajajo točkovalne kategorije in načini, po katerih se opravi njihovo točkovanje, za tožnika pa ugotavlja, da je dosegel: pri kategoriji 1.3. "udeleženec razpisa je najemnik ali podnajemnik tržnega stanovanja" 190 točk, pri kategoriji 3.1.3. "površina stanovanja od 8m2 do 12m2 na družinskega člana" 10 točk, pri kategoriji 4.2. "stanovanje z vhodom neposredno z dvorišča" 10 točk, pri kategoriji 7.2. "kronična bolezen zgornjih dihal ali astma odraslega družinskega člana" 60 točk, pri kategoriji 10.2.3. "invalidnost III. kategorije oziroma invalidnost, pri kateri kategorija ni ugotovljena in invalidnost družinskega člana" 50 točk, pri kategoriji 12.1. "prosilec je moški - več kot 13 let delovne dobe" 50 točk, pri kategoriji 16.1. "prosilec je bil vsaj dvakrat uvrščen na prednostno listo" 150 točk ter pri kategoriji 19.2. "bivanje v MOL nad 10 do 15 let" 40 točk, kar znese skupaj 560 točk in kar tožnika uvršča na 295. mesto prednostne liste. Navaja se še, da bodo glede na število razpisanih stanovanj stanovanja zagotovljena tistim prosilcem, uvrščenim na listo A1, ki so dosegli 625 točk in več. Upravičenci, ki so dosegli manjše število točk, pa lahko kandidirajo na prihodnjem razpisu, s tem da jim bo v določeni višini točk upoštevana udeležba pri dotedanjih razpisih.

3. Župan Mestne občine je kot organ druge stopnje pritožbo tožnika zoper izpodbijano odločbo zavrnil kot neutemeljeno. V svojih razlogih ugotavlja, da je izpodbijana odločitev pravilna in skladna s pogoji javnega razpisa.

4. V zvezi s pritožbenimi ugovori ugotavlja, da bi moral tožnik za upravičenost do točkovanja pri postavki 2.1. "Bivanje v neprimernem stanovanju", ki jo uveljavlja v pritožbi, skladno z navodili za izpolnjevanje vloge vlogi priložiti zapisnik o ugotovitvi vrednosti stanovanja oziroma zapisnik o točkovanju stanovanja, česar pa kljub pozivu k dopolnitvi vloge ni storil in mu zato organ prve stopnje točk v omenjeni postavki upravičeno ni dodelil. Tožnik je zapisnik o točkovanju priložil pritožbi, obenem pa ni pojasnil, zakaj dokaza ni predložil že v postopku na prvi stopnji. Zato organ druge stopnje predloženega zapisnika na podlagi tretjega odstavka 238. člena ZUP kot nedopustnega novega dokaza pri odločanju ni upošteval in zato tožniku dodatnih točk pri omenjeni postavki 2.1. ni mogel dodeliti.

5. V zvezi s tožnikovim uveljavljanjem točk pri postavki 11.1. "Družina z manjšim številom zaposlenih" organ druge stopnje pojasni, da je prvostopenjski organ v skladu z navodili za izpolnjevanje vloge tožnika obravnaval kot dvočlansko gospodinjstvo, saj je njegov sin A.A. polnoleten in zaposlen in ga torej tožnik ni dolžan preživljati, s tem pa ga po določbah razpisa ni mogoče šteti za družinskega člana. To pa pomeni, da tožnik ni upravičen do zahtevanih točk, saj se pri omenjeni postavki zahteva, da so družinski člani vsaj trije.

6. Upoštevati pa tudi ni bilo mogoče dejstva, da tožnik biva v hišniškem stanovanju in s tem zatrjevane upravičenosti do točk po postavkah 1.8. in 17.1. razpisa, kjer se (po besedilu omenjenih postavk in po navodilih za izpolnjevanje vloge) zahteva, da je udeleženec razpisa bivši hišnik in da prebiva v hišniškem stanovanju, saj gre v konkretnem primeru za tržni najem, tožnik pa ne opravlja nobenih hišniških opravil, kot to tožnik sam navaja in kot sledi tudi iz dokumentacije, ki je v spisih. Zato je organ prve stopnje pravilno ugotovil, da se tožnika točkuje glede stanovanjskega statusa pod postavko 1.3. "udeleženec razpisa je najemnik ali podnajemnik tržnega stanovanja" in ne po že omenjenih postavkah 1.8. ali 1.9. oziroma 17.1., kot se zahteva v pritožbi.

7. Tožnik se s takšno odločitvijo ne strinja in predlaga njeno odpravo ter vrnitev zadeve v nov upravni postopek. Toži zaradi nepravilno ugotovljenega dejanskega stanja oziroma napačnega sklepa o dejanskem stanju. V tožbi navaja, da je v imenu tričlanske družine vložil vso potrebno dokumentacijo ter da je priložil tudi potrdilo Zavoda RS za zaposlovanje za ženo ter točkovalni zapisnik za stanovanje, ki ga je moral naročiti in plačati sodni izvedenki. Navedel je, da živijo v hišniškem stanovanju, ki je neprimerno, saj je predelano iz prejšnjih skupnih prostorov in je v bistvu del hodnika. V njem odmeva vsak najmanjši šum, kar je posebej moteče za ženo, ki je težak bolnik. Poleg tega se morajo v kratkem izseliti iz stanovanja, kar predstavlja še dodatni problem. Ker je tožnikova žena zaradi bolezni vezana na nenehno pomoč, je tožnik v vlogi navedel tudi polnoletnega sina kot družinskega člana. Sin namreč tožniku, ki dela na terenu, pomaga skrbeti za bolno ženo oziroma za svojo mamo in se obenem zavezuje, da bo ostal v dodeljenem stanovanju do smrti in da ne bo prosil za drugo stanovanje. Brez sinove pomoči tožnik ne vidi izhoda. Zato predlaga, da tožena stranka ponovno pregleda točkovanje vloge in mu dodeli 50 točk za neprimerno bivanje in upošteva, da gre za tričlansko družino. Upoštevati pa je treba tudi 60 točk za nezaposlenost žene ter 50 točk za bivanje v hišniškem stanovanju, kar pomeni še dodatnih 160 točk, kar vse je resnično in potrjeno z dokazili.

8. Tožena stranka v odgovoru na tožbo, v katerem (ponovno) podrobno pojasni točkovanje tožnikove vloge, vztraja pri izpodbijani odločitvi in pri razlogih ter predlaga zavrnitev tožbe.

9. Tožba ni utemeljena.

10. Po pregledu spisov in izpodbijane odločbe sodišče sodi, da je izpodbijana odločitev pravilna in zakonita. Pravilni in skladni s predpisi so tudi njeni razlogi, zato jih sodišče ne ponavlja, temveč se po pooblastilu iz 71. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) nanje sklicuje.

11. Tožbeni ugovori sodišče ne prepričajo o nasprotnem. Z ozirom na določbe javnega razpisa, ki se podrobno in v celoti povzemajo v odločbah prve in druge stopnje, ni podlage za to, da bi se tožnikova družina upoštevala kot tričlanska in kot se (ponovno) zahteva v tožbi. Tožnikov sin A.A. je namreč star 38 let in zaposlen, kar pomeni, da dolžnosti njegovega preživljanja ni in da ga zato po določbah razpisa ni mogoče šteti za družinskega člana. Sodišče sicer ne dvomi, da pomaga očetu - tožniku skrbeti za bolno ženo oziroma za svojo mater, vendar pa skrb za družinskega člana v razpisu ni predvidena kot okoliščina, ki bi vplivala na opredelitev družinskega člana in je zato pri odločanju ni bilo mogoče upoštevati ter dodeliti zahtevanih točk. Se pa bolezen oziroma invalidnost družinskega člana upošteva kot posebna postavka pri točkovanju in je bila kot takšna upoštevana tudi v konkretnem primeru (kot dodeljenih 60 točk pri kategoriji 7.2. in 50 točk pri kategoriji 10.2.3.). Ravno tako pa že na podlagi kriterijev iz razpisa ni bilo mogoče upoštevati bivanja v hišniškem stanovanju, saj se po vseh treh postavkah, ki se nanašajo na tovrstno bivališče, zahteva, da uporabnik hišniškega stanovanja opravlja hišniška ali temu sorodna dela. Hišniških del pa tožnik ne opravlja in jih tudi nikoli ni opravljal, kar pomeni, da ne izpolnjuje že osnovnega pogoja in mu zato pri omenjenih postavkah točke upravičeno niso bile dodeljene. Bil pa je, kot to jasno sledi iz spisov, točkovan pri postavki 1.3., po kateri se točkuje udeleženec razpisa, ki je najemnik ali podnajemnik tržnega stanovanja, in kot je tožnik tudi uveljavljal v svoji vlogi.

12. Pritrditi pa ni mogoče niti tožnikovim navedbam, da je vlogi priložil vso potrebno dokumentacijo, vključno z zapisnikom o točkovanju, po tožbenih navedbah neprimernega, stanovanja. Iz spisov namreč dovolj jasno sledi, da točkovalnega zapisnika vlogi ni priložil ter da ga tudi ni predložil po tem, ko je bil k temu izrecno in dovolj razumljivo pozvan s strani organa prve stopnje. Predložil ga je šele v postopku s pritožbo, pri tem pa ni navedel niti ni videti nobenega razloga za to, da ga ni predložil že v postopku na prvi stopnji. Zato se je organ druge stopnje pri odločanju lahko oprl na določbe 238. člena ZUP in predloženega zapisnika o točkovanju, ki je sedaj sicer ustrezal pogojem razpisa, kot nedovoljene pritožbene novote pri odločanju o pritožbi ni upošteval. To pa pomeni, da je ostalo izpolnjevanje razpisnih pogojev za točkovanje po postavki 2.1."Bivanje v neprimernem stanovanju" neizkazano in da zato ni bilo mogoče slediti tožnikovi zahtevi, da se mu prizna dodatnih 50 točk iz tega naslova.

13. V ostalem tožnik ugovorov nima. Sodišče pa nepravilnosti pri postopanju, na katere pazi po uradni dolžnosti, tudi ni ugotovilo. Zato je tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 kot neutemeljeno zavrnilo.

14. Sodišče je odločilo na nejavni seji, ker so bili dokazi izvedeni in pravilno presojeni že v postopku izdaje izpodbijanega sklepa (59. člen v zvezi z drugim odstavkom 51. člena ZUS-1).