Jedro

Glede na to, da je v obravnavanem primeru tožnica nesporno vložila dva odgovora na dve reviziji in za oba priglasila tudi stroške, organ za BPP pa se je v izpodbijanem sklepu skliceval zgolj na revizijsko vrednost spornega predmeta, navedeno v reviziji B., d.d., ter ob tem, da iz revizije družbe A., d.d. izhaja drugačna revizijska vrednost spornega predmeta oziroma drugačna višina priglašenih stroškov s tem v zvezi, je tožničin ugovor o nasprotju med listinami v spisu in izpodbijanim sklepom utemeljen.

Izrek

I. Tožbi se ugodi tako, da se sklep Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani št. Bpp 344/2020 s 23. 9. 2020 v zavrnilnem delu odpravi ter se zadeva v tem obsegu vrne istemu organu v ponovni postopek.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške tega postopka v znesku 15,00 EUR v roku 15 dni od vročitve te sodbe, od poteka tega roka dalje do plačila z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

**Potek upravnega postopka**

1. Z izpodbijanim sklepom so bili tožnici priznani stroški za nudenje brezplačne pravne pomoči (BPP) na podlagi napotnice Bpp 344/2020-1 v višini 455,30 EUR. V presežnem delu je organ tožničin predlog za plačilo stroškov zavrnil. V obrazložitvi navaja, da je bila upravičencu (stranki z interesom v tem upravnem sporu) z odločbo Bpp 344/2020 s 17. 7. 2020 dodeljena BPP za sestavo in vložitev odgovora na revizijo zoper sodbo Višjega delovnega in socialnega sodišča Pdp 14/2020 s 26. 2. 2020, v zvezi s sodbo Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani I Pd 339/2015 z 29. 4. 2019, v individualnem delovnem sporu zoper A., d.d. in B., d.d., zaradi izplačila odškodnine in rente - nesreča pri delu ter da je bila za nudenje BPP upravičencu dodeljena tožnica, ki je 17. 8. 2020 vložila odgovor na revizijo A., d.d. in 25. 8. 2020 odgovor na revizijo B., d.d. Pojasnjuje, da je v skladu z Odvetniško tarifo (OT) ter upoštevaje izpodbijano revizijsko vrednost spornega predmeta (9.819,08 EUR) tožnici za sestavo in vložitev dveh odgovorov na revizijo priznal skupaj 1200 točk oziroma 2 x 600 točk (tar. št. 15/6 v povezavi s tar. št. 18/1 OT), kar ob upoštevanju petega odstavka 17. člena Zakona o odvetništvu (ZOdv) znaša 360,00 EUR. Priznal ji je tudi materialne stroške v višini 13,20 EUR (tretji odstavek 11. člena OT) ter 22 % DDV v višini 82,10 EUR, kar skupaj znaša 455,30 EUR. Predlog tožnice za plačilo višjih stroškov je organ zavrnil, saj strošek konference s stranko in pregleda listin oziroma študija zadeve v zvezi z vložitvijo odgovorov na revizijo ne predstavlja samostojnega opravila.

**Povzetek bistvenih navedb strank v upravnem sporu**

2. Tožnica se z izpodbijanim sklepom ne strinja in vlaga tožbo, v kateri navaja, da je stališče organa glede vrednotenja sporne vrednosti posamezne vložene revizije in posledično posameznega odgovora na revizijo napačno in v nasprotju z vsebino posamezne vložene revizije. Poudarja, da reviziji sodbo sodišča druge stopnje napadata v različnem obsegu. Zato organ za BPP obeh odgovorov na reviziji ne more obravnavati enako in bi moral odgovor na revizijo družbe A., d.d. ovrednotiti najmanj v višini 1.950 točk in samo odgovor na revizijo B., d.d. s 600 točkami. Tako bi odmerjeni stroški znašali 2.550 točk. V tem primeru bi materialni stroški znašali 35,5 točk. To pomeni, da bi organ moral tožnici priznati stroške najmanj v višini 959,29 EUR in vrednost tega spora znaša 503,99 EUR. Iz tega sledi, da sodišču predlaga, naj izpodbijani sklep odpravi v zavrnilnem delu. Uveljavlja tudi povrnitev njenih stroškov postopka z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

3. Toženka na tožbo ni odgovorila, je pa sodišču posredovala upravni spis. V vlogi s 1. 8. 2022 odgovarja na tožbene navedbe, ki jim nasprotjuje in sodišču predlaga zavrnitev tožbe.

**Odločanje po sodnici posameznici**

4. Sodišče je 7. 7. 2022 na podlagi prve alineje drugega odstavka 13. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1)1 sprejelo sklep I U 1599/2020-10, da o zadevi odloča sodnica posameznica. Vrednost spornega predmeta (priglašenih nepriznanih stroškov) namreč ne presega 20.000,00 EUR, poleg tega je presoja pravilnosti priznanih stroškov zastopanja predmet obširne in ustaljene sodne prakse, torej predmet odločanja sodišča v tem upravnem sporu ni pomembno pravno vprašanje.

**Odločanje brez glavne obravnave**

5. Sodišče je v tej zadevi razpisalo narok za glavno obravnavo za 23. 8. 2022 ob 9.00 uri. Vabila na narok za vse stranke so bila izkazana, vendar se naroka ni udeležila nobena stranka. Toženka je z vlogo s 1. 8. 2022 sodišču sporočila, da se odpoveduje razpisanemu naroku in predlaga, naj sodišče odloči brez glavne obravnave. Tožnica in stranka z interesom svoje neudeležbe nista opravičili. Tako so izpolnjeni pogoji po tretjem odstavku 58. člena ZUS-12 za odločanje sodišča brez glavne obravnave.

**K I. točki izreka**

6. Tožba je utemeljena.

7. Med strankama ni sporno, da je bila tožnica upravičencu (stranki z interesom v tem upravnem sporu) z odločbo Bpp 344/2020 s 17. 7. 2020 določena za nudenje BPP, in sicer za sestavo in vložitev odgovora na revizijo zoper sodbo Višjega delovnega in socialnega sodišča Pdp 14/2020 s 26. 2. 2020, v zvezi s sodbo Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani I Pd 339/2015 z 29. 4. 2019, v individualnem delovnem sporu zoper A., d.d., B., d.d., zaradi izplačila odškodnine in rente - nesreča pri delu, ki se pred Delovnim in socialnim sodiščem v Ljubljani v ponovljenem postopku vodi I Pd 497/2020 (prej I Pd 339/2015). Prav tako ni sporno, da je tožnica 17. 8. 2020 vložila odgovor na revizijo družbe A., d.d. in 25. 8. 2020 še odgovor na revizijo B., d.d. ter da je napotnico s stroškovnikom organu za BPP predložila pravočasno.

8. Spor pa je o vrednosti spornega predmeta posamezne vložene revizije oziroma posameznega odgovora na revizijo in posledično o višini priznanih materialnih stroškov. Tožnica namreč v tožbi ugovarja, da družba A., d.d. z revizijo ne napada samo dejstva, da je sodišče druge stopnje zvišalo obveznost toženih strank po sodbi sodišča prve stopnje za 9.819,08 EUR, temveč da izpodbija tudi del, s katerim je sodišče druge stopnje delno ugodilo pritožbi upravičenca do BPP (stranke z interesom v tem upravnem sporu) in v reviziji zahteva, da se pritožba stranke z interesom zavrne ter se ugodi (in to v celoti) le pritožbi tožene stranke, katere cilj je ugotovitev, da je stranka z interesom v celoti odgovorna za nastalo škodo. Tako trdi, da se revizija A., d.d. nanaša na celoten postopek, katerega vrednost je 130.911,78 EUR, in ne zgolj na 9.819,08 EUR, kar po tožničinem zatrjevanju izhaja tudi iz dejstva priglašenih stroškov sestave revizije družbe A., d.d., ki so priglašeni drugače, kot so ti priglašeni v reviziji B., d.d. 9. Po Zakonu o brezplačni pravni pomoči (ZBPP) je odvetnik za pravno pomoč po tem zakonu upravičen do nagrade in do povračila stroškov v zvezi z opravljenim delom v višini, izračunani po odvetniški oziroma notarski tarifi in v obsegu dodeljene BPP (šesti odstavek 30. člena ZBPP). Po osmem odstavku 30. člena ZBPP je odvetnik dolžan voditi stroškovnik o opravljenih storitvah pravne pomoči ter ga navesti na ali priložiti k napotnici zaradi obračuna in plačila opravljenih storitev pravne pomoči. Napotnica mora med drugim vsebovati obliko in obseg odobrene pravne pomoči, vrsto, obseg in datum opravljenih dejanj pravne pomoči in osebo ali organ, ki jo je izvajal, skupni znesek stroškov, ki so bili porabljeni za nudenje pravne pomoči, obračun stroškov in posamezne zneske, ki jih je potrebno izplačati oziroma vrniti (četrti odstavek 39. člena ZBPP). Napotnici, ki jo izvajalec pravne pomoči vrne organu za BPP, mora biti priložen stroškovnik za opravljena dejanja pravne pomoči v izvirniku (tretji odstavek 40. člena ZBPP). Način vrednotenja, obračunavanja in plačila odvetniških nagrad in izdatkov, ki jih mora plačati naročnik storitve odvetniku, je predpisan v OT. V obravnavanem primeru je relevantna določba 15/6 OT, po kateri se v postopku pred delovnimi in socialnimi sodišči za izredno pravno sredstvo in odgovor nanj uporablja 1. točka te tar. št., zvišana za 50 %.

10. Sodišče ugotavlja, da organ za BPP v izpodbijani odločbi v utemeljitev zavrnitve tožničinih višjih priglašenih stroškov navaja, da je kot sporno vrednost upošteval vrednost z revizijo izpodbijanega dela sodbe Višjega delovnega in socialnega sodišča Pdp 14/2020 s 26. 2. 2020. Pri tem se sklicuje na vrednost, ki jo je v reviziji navedla B., d.d. 11. Glede na to, da je v obravnavanem primeru tožnica nesporno vložila dva odgovora na dve reviziji in za oba priglasila tudi stroške, organ za BPP pa se je v izpodbijanem sklepu skliceval zgolj na revizijsko vrednost spornega predmeta, navedeno v reviziji B., d.d., ter ob tem, da iz revizije družbe A., d.d. izhaja drugačna revizijska vrednost spornega predmeta oziroma drugačna višina priglašenih stroškov s tem v zvezi, je tožničin ugovor o nasprotju med listinami v spisu in izpodbijanim sklepom utemeljen. Ker organ svoje odločitve s tem v zvezi v izpodbijanem sklepu ni pojasnil, ga sodišče v tem delu ne more preizkusiti, kar predstavlja absolutno bistveno kršitev določb postopka po 7. točki drugega odstavka 237. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP).

12. Po povedanem je bilo treba tožbi ugoditi na podlagi 3. točke prvega odstavka 64. ZUS-1 in izpodbijani sklep v zavrnilnem delu odpraviti ter zadevo v tem obsegu vrniti organu za BPP v ponovni postopek.

13. V ponovljenem postopku bo moral organ za BPP navedeno kršitev odpraviti in argumentirano odgovoriti na tožničine navedbe, podane v tem upravnem sporu v zvezi z vrednostjo spornega predmeta revizije družbe A., d.d., dati s tem v zvezi tožnici možnost izjave in glede na tako izveden postopek v zadevi v odpravljenem delu ponovno odločiti.

14. V zvezi s toženkinimi navedbami, podanimi v pripravljalni vlogi s 1. 8. 2022, pa je treba dodati, da sodišče presoja zakonitost izpodbijanega akta v času njegove izdaje, zato z navedbami, podanimi v odgovoru na tožbo, obrazložitve izpodbijanega akta ni mogoče dopolnjevati.

**K II. točki izreka**

15. Če sodišče tožbi ugodi in izpodbijani upravni akt odpravi, je tožniku v skladu s tretjim odstavkom 25. člena ZUS-1 glede na opravljena procesna dejanja in način obravnavanja zadeve upravičen do povračila stroškov postopka v pavšalnem znesku v skladu s Pravilnikom o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu (Pravilnik).

16. Ker je sodišče tožbi ugodilo, je tožnici priznalo stroške iz prvega odstavka 3. člena Pravilnika v višini 15,00 EUR. Zadeva je bila namreč rešena brez glavne obravnave, tožnica pa v postopku ni imela pooblaščenca.

1 Po prvi alineji drugega odstavka 13. člena ZUS-1 upravno sodišče odloča po sodniku posamezniku, če vrednost spornega predmeta v zadevah, v katerih je pravica ali obveznost stranke izražena v denarni vrednosti, ne presega 20.000,00 EUR, pa ne gre za pomembno pravno vprašanje. 2 Skladno s tretjim odstavkom 58. člena ZUS-1 lahko sodišče odloči brez glavne obravnave, če ne pride na obravnavo nobena od strank ali če ne pride tožnik.