Jedro

Kot navajanje neresničnih podatkov o premoženjskem stanju (peti odstavek 20. člena ZBPP) se po upravno sodni praksi šteje tudi zamolčanje relevantnih podatkov, kot je bilo to v obravnavanem primeru, ko tožnica v prošnji za dodelitev BPP ni navedla lastništva 5 delnic.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je predsednica Okrožnega sodišča v Kopru (v nadaljevanju tožena stranka) zavrnila prošnjo A.A. (v nadaljevanju tožnica) za dodelitev brezplačne pravne pomoči z dne 29. 8. 2013 in odločila, da tožnica nadaljnjih šest mesecev ne more ponovno zaprositi za brezplačno pravno pomoč (točka I. in II. izreka). V III. točki izreka je ugotovila, da je tožnica z odločbo tožene stranke z dne 3. 9. 2013 neupravičeno prejela nujno brezplačno pravno pomoč. Tožnici je pod točko IV. izreka naložila, da mora v roku 15 dni vrniti neupravičeno prejeto pravno pomoč v višini 276,21 EUR (nagrada in stroški odvetnice).

V obrazložitvi izpodbijane odločbe tožena stranka navaja, da je bila tožnici za sestavo tožbe zaradi nedopustnosti izvršbe v zadevi opr. št. VL 3208/2013 Okrajnega sodišča v Cerknici, dodeljena nujna brezplačna pravna pomoč. Na podlagi dejstva, da tožnica v prošnji ni navedla, da je imetnica vrednostnih papirjev in podatka, da je tožnica imetnica 5 rednih delnic B., ki je bil pridobljen po uradni dolžnosti, tožena stranka ugotavlja, da tožnica v prošnji ni navedla vseh podatkov glede premoženja s katerim razpolaga. Zato je tožena stranka uporabila peti odstavek 20. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP), po katerem prosilec, ki je v izjavi navajal neresnične podatke o premoženjskem stanju, ni upravičen do brezplačne pravne pomoči in v nadaljnjih šestih mesecih ne more ponovno zaprositi za brezplačno pravno pomoč. Tožnici pojasnjuje, da za nastop posledice določene v petem odstavku 20. člena ZBPP njen subjektiven odnos oz. namen ni pomemben. S sklicevanjem na določbo četrtega odstavka 36. člena v zvezi s 43. členom ZBPP tožena stranka utemeljuje ugotovitev, da je tožnica neupravičeno prejela brezplačno pravno pomoč in da jo mora povrniti v višini stroškov nastalih s stroških odvetnika v zvezi z izvajanjem nujne brezplačne pravne pomoči. Tožnica v tožbi navaja, da za 5 rednih delnic pri B. ni mogla vedeti. Zatrjuje, da od leta 2003 od navedene družbe ni prejela nobenega obvestila o stanju teh delnic. Zato je menila, da jih nima več. Ker je skupna vrednost navedenih delnic le 1,45 EUR, meni, da bi morala tožena stranka, ob upoštevanju premoženjskega stanja, tudi sicer njeni prošnji za brezplačno pravno pomoč ugoditi. Smiselno sodišču predlaga, da njeni tožbi ugodi.

Tožena stranka, k je sodišču predložila spis Bpp 546/2013, odgovora na tožbo ni podala.

Tožba ni utemeljena.

Po presoji sodišča je izpodbijana odločba, ki temelji na podatkih v spisu Bpp 546/2013 in na določbah ZBPP, pravilna in zakonita. Z utemeljitvijo, ki jo je za izpodbijano odločitev navedla tožena stranka v obrazložitvi, se sodišče strinja in zato razlogov za svojo odločitev ne ponavlja (drugi odstavek 71. člena Zakona o upravnem sporu, v nadaljevanju ZUS-1). V zvezi s tožbenimi navedbami pa še dodaja: V obravnavani zadevi je za tožnico sporen le zaključek tožene stranke, da tožnica ni upravičena do željene brezplačne pravne pomoči, ker v izjavi o premoženjskem stanju ni navedla, da je imetnica petih delnic družbe B. Ostala dejstva, ki se nanašajo na že odobreno nujno brezplačno pravno pomoč in višino stroškov, ki so bili za tožnico odobreni njeni odvetnici in na podatke, ki jih je tožnica navedla glede premoženjskega stanja, niso sporni.

Tožnica s tožbenimi navedbami, ob upoštevanju nespornega dejstva, da podatka o tem, da je lastnica 5 delnic v skupni vrednosti 1,45 EUR, v izjavi o premoženjskem stanju ni navedla, ne more biti uspešna. Sodišče tožnici pojasnjuje, da mora prosilec za brezplačno pravno pomoč na podlagi 20. člena ZBPP podati izjavo o svojih premoženjskih razmerah. To izjavo poda pod kazensko in premoženjsko odgovornostjo. Zato se od prosilca pričakuje, da pri tem postopa z veliko stopnjo skrbnosti in vestnosti, saj je finančni položaj eden od bistvenih kriterijev za odobritev brezplačne pravne pomoči. Kot navajanje neresničnih podatkov o premoženjskem stanju (peti odstavek 20. člena ZBPP) se po upravno sodni praksi šteje tudi zamolčanje relevantnih podatkov, kot je bilo to v obravnavanem primeru, ko tožnica v prošnji ni navedla 5 delnic, kar je ugotovila šele tožena stranka z vpogledom v podatke Centralne klirinško depotne družbe. Zato je po presoji sodišča brez podlage v določbah ZBPP, stališče tožnice, da je kljub zamolčanju delnic, že zaradi njihove nizke vrednosti upravičena do brezplačne pravne pomoči. Na podlagi navedenega sodišče ugotavlja, da je izpodbijana odločitev pravilna in zakonita. Zato je tožbo kot neutemeljeno zavrnilo po prvem odstavku 63. člena ZUS-1.