Jedro

Tožena stranka nasprotuje dokazni presoji sodišča prve stopnje, da iz ponudbe z dne 29.4.2009 ne izhaja dogovor o fiksni ceni naročenih del. S tem pa se izkaže, da tožena stranka ne uveljavlja pritožbenega razloga zmotne uporabe materialnega prava, pač pa izpodbija dokazno oceno sodišča prve stopnje, ki pa predstavlja pritožbeni razlog zmotne ugotovitve dejanskega stanja.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijana sodba potrdi.

II. Vsaka stranka nosi svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Z uvodoma citirano sodbo je sodišče prve stopnje vzdržalo v veljavi sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 90473/2010 z dne 2. 7. 2010 v 1. in 3. odstavku izreka (I. točka izreka) ter toženi stranki naložilo v plačilo 214,80 EUR pravdnih stroškov z zamudnimi obrestmi (II. točka izreka).

2. Tožena stranka je s pritožbo uveljavljala pritožbeni razlog zmotne uporabe materialnega prava, s predlogom višjemu sodišču, da izpodbijano sodbo spremeni.

Tožeča stranka je na pritožbo odgovorila s predlogom, da jo pritožbeno sodišče kot neutemeljeno zavrne in potrdi sodbo sodišča prve stopnje, toženi stranki pa naloži v plačilo tožničine stroške odgovora na pritožbo.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Tožena stranka nasprotuje dokazni presoji sodišča prve stopnje, s katero zavrnilo njeno stališče, da iz ponudbe z dne 29.4.2009 izhaja dogovor o fiksni (nespremenljivi) ceni naročenih del. Pri tem se je oprlo na dokazno listino – naročilnico št. M/1169/09 (priloga A3), ki je podpisana s strani tožene stranke in v kateri je navedeno, da se obračun opravi po dejansko izvedenih količinah. S tem pa se izkaže, da tožena stranka ne uveljavlja pritožbenega razloga zmotne uporabe materialnega prava, pač pa izpodbija dokazno oceno sodišča prve stopnje, ki pa predstavlja pritožbeni razlog zmotne ugotovitve dejanskega stanja.

2. Ker je obravnavana zadeva spor majhne vrednosti (prvi odstavek 495. člena ZPP), sodbe ni mogoče izpodbijati zaradi zmotne ugotovitve dejanskega stanja (prvi odstavek 458. člena ZPP). Zato pritožbenih trditev, s katerimi tožena stranka vztraja pri stališču, da s tožečo stranko ni dogovorila obračuna po dejansko izvedenih količinah, pritožbeno sodišče ni presojalo.

3. Ob preizkusu pritožbe iz razlogov, na katere pazi po uradni dolžnosti (2. odstavek 350. člena ZPP) pa je ugotovilo, da je sodišče prve stopnje pravilno uporabilo materialno pravo in da sodba ni obremenjena z bistvenimi kršitvami določb pravdnega postopka. Zato je pritožbo zavrnilo in izpodbijano sodbo potrdilo (353. člen ZPP).

4. Izrek o stroških pritožbenega postopka temelji na določbah 1. odstavka 165. člena, 1. odstavku 154. člena in 155. členu ZPP. Tožena stranka s pritožbo ni uspela, zato do povrnitev stroškov pritožbe ni upravičena. Za strošek odgovora na pritožbo pa pritožbeno sodišče stroškov tožeči stranki ni priznalo, ker le ta za odločitev o pritožbi ni bil potreben, saj je v njem le ponovila stališče, ki ga je podala že pred sodiščem prve stopnje, da je iz naročila tožene stranke razvidno, da se obračun opravi „po dejansko izvedenih količinah iz gr. knjige“.