Modern Legal
  • Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
  • Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
  • Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Začni iskati!

Podobni dokumenti

Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.

Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite ure pri iskanju sodne prakse.

sodba I U 491/2010

ECLI:SI:UPRS:2011:I.U.491.2010 Upravni oddelek

izvršba upravna izvršba izvršilni naslov obveznost postavitve nadstreška soglasje pristojnega organa
Upravno sodišče
9. februar 2011
Z Googlom najdeš veliko.
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!

Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!

Tara K., odvetnica

Jedro

Sklep prvostopenjskega organa o dovolitvi izvršbe je izdan na podlagi izvršilnega naslova, to je odločbe drugostopenjskega organa z dne 16. 2. 2008, s katero je tožnikoma naložena obveznost postavitve nadstreška skladno s soglasjem pristojnega organa z odmikom 1,00 m od javne poti. Z izpodbijanim sklepom se tožečima strankama naložena obveznost postavitve nadstreška prisilno izvršuje. ZUP v 1. odstavku 292. člena določa, da je v upravnem izvršilnem postopku dovoljena pritožba, ki se nanaša na samo izvršbo, in z njo ni mogoče izpodbijati pravilnosti odločbe, ki se izvršuje.

Izrek

1. Tožba se zavrne.

2. Zahtevek tožeče stranke za povrnitev stroškov postopka se zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je Medobčinski inšpektorat in redarstvo (v nadaljevanju prvostopenjski organ) ugotovil, da je odločba Občine Vrhnika št. 478-112/2008 (1-10) z dne 16. 2. 2008, s katero je bilo tožečima strankama odrejeno, da morata nadstrešek na zemljišču parc. št. 236/2 k. o. A. postaviti skladno s soglasjem pristojnega občinskega organa Občine Vrhnika za ceste št. 354-213/2008 (5-10) z dne 10. 11. 2008 in sicer z odmikom 1,00 m od javne poti št. 966523, ki poteka po parceli št. 1804/2 k. o. A., postala dne 4. 4. 2009 izvršljiva in dokončna in se dovoljuje njena izvršba (1. točka izreka). Iz 2. točke izreka izhaja, da morata tožeči stranki nadstrešek postaviti skladno s soglasjem pristojnega občinskega organa Občine Vrhnika za ceste št. 354-213/2008 (5-10) z dne 10. 11. 2008 in sicer z odmikom 1,00 m od javne poti št. 966523, ki poteka po parceli št. 1804/2 k. o. A., v roku 15 dni od prejema tega sklepa, po izteku roka in opustitvi bo tožečima strankama izrečena globa v znesku 1.000,00 evrov vsakemu, po preteku roka se denarna kazen takoj izterja in določi nov rok za izpolnitev obveznosti in zagrozi z novo višjo denarno kaznijo. Iz 3. točke izreka izhaja, da pritožba zoper ta sklep ne zadrži izvedbe izvršbe, iz 4. točke izreka pa izhaja, da stroškov postopka ni.

Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa izhaja, da je odločba Občine Vrhnika št. 478-112/2008 (1-10) z dne 16. 2. 2008, s katero je bilo inšpekcijskema zavezancema – tožnikoma odrejeno, da morata nastrešek na zemljišču parc. št. 236/2 k. o. A. postaviti skladno s soglasjem pristojnega občinskega organa Občine Vrhnika za ceste št. 354-213/2008 (5-10) z dne 10. 11. 2008 in sicer z odmikom 1,00 m od javne poti (JP) št. 966523, ki poteka po parceli št. 1804/2 k. o. A., postala dne 4. 4. 2009 izvršljiva in dokončna in se dovoljuje njena izvršba. Na kontrolnih ogledih dne 7. 5. 2009 in 17. 9. 2009 je bilo ugotovljeno, da tožnika nista postavila nadstreška skladno z navedeno odločbo z dne 16. 2. 2008 in nista upoštevala odmika 1,00 m od javne poti par. št. 1804/2 k. o. A. Zato se je prvostopni organ odločil, da izvršbo izvaja v skladu s 1. odstavkom 298. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 80/99 in spremembe, v nadaljevanju ZUP). Ker zavezanec v odrejenem roku naložene obveznosti ni izpolnil, je bilo treba na podlagi 282. člena ZUP dovoliti upravno izvršbo. Zato se je na podlagi 1. odstavka 298. člena ZUP dovolila izvršba odločbe s prisilitvijo.

Pritožba tožečih strank zoper navedeni sklep je bila zavrnjena z odločbo župana Občine Vrhnika z dne 5. 3. 2010. Tožeči stranki v tožbi uveljavljata tožbene razloge zmotne oziroma nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, zmotne uporabe materialnega prava in bistvene kršitve pravil postopka, pa tudi razloge, zaradi katerih se upravni akt izreče za ničnega, hkrati pa menita, da je bilo z izpodbijanim aktom nezakonito poseženo v človekove pravice oziroma temeljne svoboščine. Izpodbijani sklep o dovolitvi izvršbe je nezakonit, ker druga tožeča stranka ni več lastnica nepremičnine parc. št. 236/2 k. o. A., na kateri stoji sporni nadstrešek. Iz sklepa Okrajnega sodišča na Vrhniki Dn. št. 497/2010 z dne 2. 3. 2010 namreč izhaja, da sta lastnika navedene nepremičnine postala B.B. do 1/10 in C.C. do 9/10. Ker je nadstrešek del nepremičnine, ki je v lasti drugih oseb, je potrebno ugotoviti, da tožeči stranki ne moreta in ne smeta poseči v lastninsko pravico tretje osebe in posledično ne moreta izvršiti izpodbijanega sklepa o dovolitvi izvršbe, kot tudi ne odločbe drugostopnega organa z dne 16. 2. 2008. Poskus odstranitve takšnega nadstreška s strani tožeče stranke bi namreč pomenil protipravno vznemirjanje lastnika, kar bi bilo v nasprotju z 99. členom Stvarnopravnega zakonika (Uradni list RS, št. 87/2002, v nadaljevanju SPZ). Sklicujeta se na določbo 138. člena ZUP in navajata, da si mora uradna oseba, ki vodi postopek, po uradni dolžnosti priskrbeti podatke o dejstvih, o katerih vodi uradno evidenco državni organ. Glede na to, da je zemljiška knjiga javna knjiga, bi moral drugostopenjski upravni organ preveriti, kdo je lastnik nepremičnine parc. št. 236/2 k. o. A., vendar tega očitno ni storil. Tako je bilo kršeno načelo materialne resnice iz 8. člena ZUP. V predmetni zadevi je inšpekcijski zavezanec oseba, ki to ne more biti, zaradi česar je potrebno ugotoviti, da je v postopku nastopal nekdo, ki ne more biti stranka, kar pa je bistvena kršitev pravil upravnega postopka glede na 2. točko 2. odstavka 237. člena ZUP. Akt prvostopenjskega organa pa je tudi ničen, saj bi njegova izvršitev lahko povzročila dejanje, ki je kaznivo po kazenskem zakonu in zato, ker ga sploh ni moč izvršiti. Če bi namreč drugo tožeča stranka oziroma njena odgovorna oseba (prvi tožnik) želela odstraniti sporni nadstrešek, bi storila kaznivo dejanje poškodovanja tuje stvari po 220. členu Kazenskega zakonika (Uradni list RS, št. 55/2008, v nadaljevanju KZ-1). Prav tako odločbe ni mogoče izvršiti, ker tožnika nista več lastnika nepremičnine, na kateri nadstrešek stoji, in je tako odločba neizvršljiva. Enako velja za odločbo župana Občine Vrhnika št. 478-112/2008 (1-01) z dne 16. 2. 2008. Tožeči stranki se sili, da izvršita nekaj, česar ne moreta izvršiti, to pa predstavlja tudi kršitev temeljnih ustavnih načel, prav tako pa predstavlja tudi poseg v človekove pravice in temeljne svoboščine, saj gre zlasti za kršitev 15. člena, 22. člena in 33. člena Ustave RS. Tožeči stranki iz pojasnjenih razlogov nista več inšpekcijska zavezanca, zaradi česar je potrebno kot nično razglasiti odločbo drugostopnega organa z dne 16. 2. 2008, ki je izvršilni naslov za dovolitev predmetne izvršbe. Tožeči stranki opozarjata, da je prvostopenjski organ v izpodbijanem sklepu izrekel denarno kazen v znesku 1.000,00 EUR tako tožeči stranki kot njenemu zakonitemu zastopniku, hkrati pa je po preteku roka za plačilo te kazni zagrozil z novo, višjo denarno kaznijo. Navedeno pa ni skladno z določbo 298. člena ZUP, saj kazen, ki se izreče za prisilitev, ne sme presegati 1.000,00 EUR. Prav tako ne sme vsaka poznejša denarna kazen za prisilitev presegati navedenega zneska, torej so grožnje z novo višjo denarno kaznijo neutemeljene. V predmetni zadevi pa je bila izrečena kazen 2.000,00 EUR, saj je bila izrečena kazen v znesku 1.000,00 EUR vsakemu od tožnikov, kar je v nasprotju z določbo 3. odstavka 298. člena ZUP, ki določa, da izrečena kazen za prisilitev ne sme presegati 1.000,00 EUR. Prvo tožeča stranka pa opozarja še na dejstvo, da ji izpodbijani sklep ni bil nikoli vročen in da že zato ni zakonit. Iz upravnih odločb namreč izhaja, da so bile posredovane prvo tožeči stranki na naslov, na katerem le-ta ne prebiva. Upravne odločbe, ki niso pravilno vročene, ne morejo zavezovati prvo tožeče stranke in jih je že zato potrebno odpraviti.

Tožeči stranki predlagata, da sodišče izpodbijani sklep o dovolitvi izvršbe odpravi in da odpravi tudi odločbo drugostopnega organa z dne 16. 2. 2008 ter odloči, da jima je tožena stranka dolžna povrniti stroške postopka.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo zavrača navedbe tožečih strank. Glede vročanja prvo tožeči stranki navaja, da je bilo vročanje vedno opravljeno na naslovu, kot je izhajal iz uradnih evidenc, in ki ga je navajal tudi sam tožnik. Navedba tožnika, da je 2. 3. 2010 na parc. št. 236/2 k. o. A. prišlo do spremembe lastništva, kar naj bi bil razlog za to, da je izpodbijani sklep nezakonit, ni utemeljena. Upravna izvršba se na podlagi 293. člena ZUP lahko po uradni dolžnosti ustavi in opravljena dejanja odpravijo, če se ugotovi, da je obveznost izpolnjena, da izvršba sploh ni dovoljena ali da je bila opravljena proti komu, ki ni zavezanec. V konkretnem primeru ni izpolnjen nobeden od naštetih pogojev. Tožeča stranka je tako ob vročitvi izpodbijanega sklepa sklepala pravni posel prenosa zemljišča in o teh dejstvih ni obvestila organa, ki v zadevi vodi izvršilni postopek po pravnomočni inšpekcijski odločbi. Predlaga, da sodišče tožbo zavrne kot neutemeljeno.

Drugotožeča stranka je sodišču (po prokuristu) v zadevi posredovala dodatna pojasnila.

Tožba ni utemeljena.

Izpodbijani sklep o izvršbi je izdan na podlagi 1. odstavka 290. člena in 298. člena ZUP. Iz 1. odstavka 290. člena ZUP izhaja, da organ, ki je pristojen za upravno izvršbo, izda po uradni dolžnosti ali na zahtevo upravičenca sklep o dovolitvi izvršbe. S sklepom se ugotovi, da je odločba, ki naj se izvrši, postala izvršljiva, kdaj je postala izvršljiva in določi način izvršbe. V 298. členu ZUP pa je določeno kako se opravi izvršba s prisilitvijo. Prvi odstavek 298. člena ZUP določa, da če je zavezanec dolžan kaj storiti, dopustiti ali kaj trpeti, pa ravna v nasprotju s to obveznostjo, ali če je predmet izvršbe kakšno zavezančevo dejanje, ki ga ne more namesto njega opraviti nihče drug, ali če narava izvršbe to terja, ali če izvršba po drugih osebah ni bila uspešna ali ni primerna, prisili organ, ki opravlja izvršbo, zavezanca k izpolnitvi obveznosti z denarno kaznijo.

Sklep prvostopenjskega organa o dovolitvi izvršbe je izdan na podlagi izvršilnega naslova, to je odločbe drugostopenjskega organa z dne 16. 2. 2008, s katero je tožnikoma naložena obveznost postavitve nadstreška skladno s soglasjem pristojnega organa z odmikom 1,00 m od javne poti. Z izpodbijanim sklepom se tožečima strankama naložena obveznost postavitve nadstreška prisilno izvršuje (izvršba s prisilitvijo). ZUP v 1. odstavku 292. člena določa, da je v upravnem izvršilnem postopku dovoljena pritožba, ki se nanaša na samo izvršbo, in z njo ni mogoče izpodbijati pravilnosti odločbe, ki se izvršuje.

Sodišče ugotavlja, da je izpodbijani sklep o dovolitvi izvršbe skladen z izvršilnim naslovom. Tožeči stranki v tožbi ne zatrjujeta, da bi bil izpodbijani sklep v neskladju z izvršilnim naslovom. Tožeči stranki v tožbi navajata, da drugo tožeča stranka ni več lastnica nepremičnine, na kateri stoji sporni nadstrešek, zaradi česar izpodbijanega sklepa ni mogoče izvršiti, kar naj bi veljalo tudi za odločbo, ki predstavlja izvršilni naslov za izpodbijani sklep. Po presoji sodišča tožeči stranki z zatrjevanji, ki se nanašajo na obdobje po izdaji izvršilnega naslova, ne moreta izpodbijati zakonitosti sklepa o dovolitvi izvršbe, izdanega na podlagi veljavnega in pravilnega izvršilnega naslova. Izpodbijani sklep je bil namreč izdan 21. 9. 2009, tožeči stranki pa se sklicujeta na sklep okrajnega sodišča z dne 2. 3. 2010 o spremembi lastništva nepremičnine, na kateri stoji sporni nadstrešek. Morebitna ravnanja tožeče stranke po izvršljivosti pravnega naslova v tem postopku ne morejo biti upoštevna. Tudi sicer ničnostni razlog iz 3. točke 1. odstavka 279. člena ZUP, na katerega se sklicujeta tožeči stranki, predpostavlja, da odločbe sploh ni mogoče izvršiti, torej ko gre za objektivno (in ne subjektivno) neizvršljivost odločbe. V konkretni zadevi predmet izpodbijanja tudi ni odločba, pač pa sklep, ki se za ničnega lahko izreče le, če je bilo z njim odločeno o vsebinskih vprašanjih (2. odstavek 279. člena ZUP), kar pa ni obravnavani primer. Neutemeljeni so tudi tožbeni ugovori, da je izpodbijani sklep ničen, ker bi se z njegovo izvršitvijo povzročilo kakšno dejanje, ki je kaznivo po Kazenskem zakonu (2. točka 1. odstavka 279. člena ZUP) in sicer kaznivo dejanje poškodovanja tuje stvari. Zgolj nestrinjanje z izpodbijanim sklepom tudi ne zadošča za utemeljitev kršitev človekovih pravic. Neutemeljeno je tudi sklicevanje prvo tožeče stranke, da ji izpodbijani sklep ni bil nikoli vročen in da že zato ni zakonit ter da upravne odločbe, ki niso pravilno vročene, ne morejo zavezovati prvo tožeče stranke. Iz upravnih spisov izhaja, da je tožečima strankama bil izpodbijani sklep vročen, zoper njega vlagata tudi tožbo, zaradi česar se ne moreta sklicevati na to, da jima vročitev ni bila opravljena ali da je bila opravljena na napačen naslov.

Ker se predmetni postopek nanaša na upravno izvršbo, v navedenem postopku tožnika ne moreta uveljavljati tožbenih ugovorov, ki se nanašajo na odločbo, ki je izvršilni naslov (odločba Župana Občine Vrhnika z dne 16. 2. 2008), ki se izvršuje z izpodbijanim sklepom. Zato sodišče tožbene ugovore, ki se nanašajo na omenjeno odločbo, zavrača. S pravnimi sredstvi zoper sklep o izvršbi se namreč lahko uveljavljajo le razlogi, ki se nanašajo na izvršljivost odločbe in na določen način izvršbe. Zato v zadevi tudi niso relevantna dodatna pojasnila, ki jih je sodišču posredovala drugotožeča stranka.

Sodišče zavrača tudi tožbene ugovore tožečih strank, ki se nanašajo na samo izvršbo in sicer na višino zagrožene denarne kazni, določene v 2. točki izreka izpodbijanega sklepa. Iz 3. odstavka 298. člena ZUP izhaja, da prva denarna kazen, ki se izreče za prisilitev, ne sme presegati 1.000 evrov ter da je vsaka poznejša denarna kazen za prisilitev lahko znova izrečena do tega zneska. Glede na to, da gre v konkretni zadevi za dva inšpekcijska zavezanca – tožeči stranki, ki sta določena z izvršljivo odločbo, kot tudi z izpodbijanim sklepom, se po mnenju sodišča višina denarne kazni, ki jo določa 3. odstavek 298. člena ZUP, nanaša na posameznega zavezanca. Iz 2. odstavka 298. člena ZUP med drugim izhaja, da če dani rok preteče brez uspeha, se denarna kazen, s katero je organ zagrozil, takoj izterja, obenem pa mu določi organ nov rok za izpolnitev obveznosti in mu zagrozi z novo, višjo denarno kaznijo. Glede na to, da je z izpodbijanim sklepom določeno le, da se »po preteku roka denarna kazen takoj izterja in določi nov rok za izpolnitev obveznosti in mu zagrozi z novo višjo denarno kaznijo«, pri čemer višina take kazni (še) ni določena, in da torej (še) ni določena v znesku, ki bi presegel 1.000 evrov za vsakega, po presoji sodišča zgolj zaradi navedene grožnje, ki konkretnega zneska nove višje denarne kazni še ne določa, izpodbijani sklep ni nezakonit. Ker je po povedanem izpodbijani sklep pravilen in zakonit, tožba pa neutemeljena, sodišče pa tudi ni našlo kršitev ustavnih pravic, je sodišče na podlagi 1. odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 105/06 in spremembe, v nadaljevanju: ZUS-1) tožbo zavrnilo kot neutemeljeno.

Izrek o stroških temelji na 25. členu ZUS-1.

Javne informacije Slovenije, Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Do relevantne sodne prakse v nekaj sekundah

Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov

Začni iskati!

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite več ur tedensko pri iskanju sodne prakse.Začni iskati!

Pri Modern Legal skupaj s pravnimi strokovnjaki razvijamo vrhunski iskalnik sodne prakse. S pomočjo umetne inteligence hitro in preprosto poiščite relevantne evropske in slovenske sodne odločitve ter prihranite čas za pomembnejše naloge.

Kontaktiraj nas

Tivolska cesta 48, 1000 Ljubljana, Slovenia