Jedro

Ureditev v ZDR, po kateri je le v primeru odpovedi pogodbe o zaposlitvi večjemu številu iz poslovnih razlogov, ne pomeni, da delodajalec v preostalih primerih pri izbiri delavca, ki mu namerava podati odpoved, ne bi smel uporabiti vnaprej določenih kriterijev za izbiro (po kolektivni pogodbi). Ker je tožena stranka tako ravnala, redna odpoved pogodbe o zaposlitvi, ki jo je tožnica kot najslabše ocenjena delavka prejela, ni nezakonita.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Tožnica sama krije svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

: Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo zahtevek za ugotovitev, da je odpoved pogodbe o zaposlitvi tožnice, ki jo je dne 24.3.2003 izdala tožena stranka, nezakonita in se razveljavi; zavrnilo zahtevek, da je tožena stranka dolžna tožnico sprejeti nazaj na delo, ji za čas od 1.9.2005 do vključno 31.10.2005 ter nato od prenehanja pogodbe o zaposlitvi za določen čas pri drugem delodajalcu do vrnitve nazaj na delo k toženi stranki priznati delovno dobo in druge pravice iz delovnega razmerja; zavrnilo zahtevek, da je tožena stranka dolžna tožnici za čas od 1.9.2005 do 31.10.2005 odvesti predpisane davke in prispevke ter neto nadomestilo plače izplačati tožnici z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zapadlosti posameznega mesečnega zneska, zmanjšanega za prejeto nadomestilo za brezposelnost, kot zavrnilo zahtevek za povrnitev stroškov postopka. Ugotovilo je, da je tožena stranka redno odpovedala tožnici pogodbo o zaposlitvi po pravilno izvedenem postopku in iz utemeljenih poslovnih razlogov.

Tožnica se je pritožila zoper sodbo iz vseh pritožbenih razlogov po določbi prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 – 2/04), ki se v skladu z določbo 19. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1, Ur. l. RS, št. 2/04) uporablja tudi v sporih pred delovnimi sodišči. Navaja, da bi morala tožena stranka uporabiti kriterije iz KP dejavnosti na podlagi dokumentiranih podatkov z upoštevanjem po stanju na dan, ko je pristojni organ ugotovil trajen presežek delavcev. Ne more biti sprejemljivo, da je ravnatelj ocenjeval njeno delovno uspešnost na podlagi podatkov iz izplačilnih listov. Iz sodbe ne izhaja, kdaj se je začelo ocenjevalno obdobje in koliko časa je trajalo. Nesporno je bilo ugotovljeno, da so vse vzgojiteljice prejele enako število točk za strokovno izobrazbo. Če je temu tako, je brezpredmetno, da se upošteva takšen kriterij. Tožena stranka je ves čas spreminjala število presežnih delavcev od prvotno določenega do končnega spiska. Sodišče prve stopnje je pri sprejeti odločitvi izhajalo zgolj iz izpovedbe ravnatelja, ne pa tudi iz izpovedb ostalih prič, predvsem pa izpovedbe priče A.G., ki jo je v drugih sporih v primeru vzgojiteljic B. in S. upoštevalo. Zato predlaga, da pritožbeno sodišče spremeni sodbo tako, da njenim zahtevkom v celoti ugodi oziroma podrejeno, da jo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Tožena stranka v odgovoru na pritožbo navaja, da je sodišče pravilno razsodilo. Ravnatelj je pri ocenjevanju vzgojiteljic uporabljal veljavne kriterije iz KP dejavnosti. V dokaznem postopku se je izkazalo, da tožnica po uspešnosti v nobenem primeru ni odstopala višje od večine delavk, čeprav sebe ocenjuje kot nadpovprečno delavko. Poleg tega ni presegala pričakovanih rezultatov tako pri načrtovanju ali izvajanju vzgojnega dela kot pri delu s starši. Tudi ni bila nadpovprečno obremenjena oziroma samostojna pri delu v tolikšni meri, da bi jo ravnatelj lahko ocenil kot nadpovprečno delavko. Zato predlaga, da pritožbeno sodišče zavrne njeno pritožbo in v celoti potrdi sodbo sodišča prve stopnje.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče je preizkusilo sodbo v mejah pritožbenega izpodbijanja in po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb postopka ter na pravilno uporabo materialnega prava (drugi odstavek 350. člena ZPP). Po takšnem preizkusu je ugotovilo, da vsebuje izpodbijana sodba pravilne dejanske in pravne razloge. Sodišče prve stopnje je na ugotovljeno dejansko stanje tudi pravilno uporabilo materialno pravo. Poleg tega tako v zvezi z izvedenim postopkom kot z izdano sodbo ni storilo nobene bistvene postopkovne kršitve, na katere opozarja pritožba in na katere je moralo pritožbeno sodišče paziti po uradni dolžnosti. Zato pritožbeno sodišče v izogib ponavljanju pravilno obrazloženih razlogov v izpodbijani sodbi na pritožbene navedbe tožnice še odgovarja.

Iz izvedenih dokazov je razvidno, da je tožena stranka dne 24.3.2003 redno odpovedala tožnici pogodbo o zaposlitvi iz poslovnih razlogov. Ugotovila je, da se je zaradi nenehnega upadanja vpisa predšolskih otrok v zavodu zmanjšala potreba po tožničinem delu vzgojiteljice. Na podlagi spremembe sistemizacije delovnih mest, ki je začela veljati dne 1.2.2003, je zmanjšala število izvajalcev v oddelkih vrtca iz 21 na 18 zaposlenih vzgojiteljic. Tako je poleg tožnice iz enakega poslovnega razloga odpovedala pogodbo še dvema vzgojiteljicama ter glede tega upoštevala kriterije iz Kolektivne pogodbe za dejavnost vzgoje in izobraževanja v Republiki Sloveniji (KP dejavnosti, Ur. l. RS, št. 52/94 – 56/02). Pri vrednotenju posameznih kriterijev je izhajala iz dokumentiranih podatkov o spremljanju tožničinega dela v času od januarja 2002 do januarja 2003 in ugotovila, da je bila tožnica med najslabše ocenjenimi vzgojiteljicami, zaradi česar ji je ob ugotovitvi nepotrebnosti dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi redno odpovedala pogodbo o zaposlitvi iz poslovnih razlogov.

V tožničinem primeru ni šlo za odpoved pogodbe večjemu številu delavcev, temveč za posamično odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga. Pravna podlaga za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi je predpisana z določbo drugega odstavka 81. člena ZDR, po kateri lahko delodajalec redno odpove delavcu pogodbo o zaposlitvi, če obstaja utemeljen razlog za odpoved. V primeru ugotovitve delodajalca, da je postalo delo delavca na delovnem mestu, za katero je sklenil pogodbo o zaposlitvi, nepotrebno zaradi operativnih razlogov na njegovi strani, mu lahko v skladu z določbo prve alinee prvega odstavka 88. člena ZDR redno odpove pogodbo o zaposlitvi iz poslovnega razloga. Vendar le v situaciji, če so razlogi za odpoved resni in utemeljeni ter onemogočajo nadaljevanje delovnega razmerja med delavcem in delodajalcem (drugi odstavek 88. člena ZDR). Poleg tega mora delodajalec v primeru takšne odpovedi pogodbe preveriti, če je možno zaposliti delavca pod spremenjenimi pogoji ali na drugih delih oziroma ga je mogoče dokvalificirati za delo, ki ga opravlja (tretji odstavek 88. člena ZDR).

V konkretnem primeru je tožena stranka izvedla odpoved pogodbe o zaposlitvi vzgojiteljice po določbi 88. člena ZDR, ki ne zahteva uporabe formalnih kriterijev za opredelitev presežnih delavcev. Obvezna uporaba kriterijev za izbiro presežnih delavcev iz 100. člena ZDR je predpisana le v primeru odpovedi večjemu številu delavcev iz poslovnih razlogov (96. člen ZDR). Vendar takšna ureditev individualne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov ne pomeni, da delodajalec tudi pri izbiri posameznega delavca, ki mu namerava odpovedati pogodbo o zaposlitvi, ne bi smel uporabiti vnaprej določenih kriterijev za izbiro presežnih delavcev, saj glede tega uporaba kriterijev ni izrecno prepovedana. Prav nasprotno se delodajalec z uporabo vnaprej določenih kriterijev, predvidenih za nedoločen krog oseb, pri izbiri posameznega delavca, ki mu je podana odpoved pogodbe, lahko uspešno brani pred očitkom šikane in diskriminacije (tako tudi sodba Vrhovnega sodišča RS, opr. št. VIII Ips 110/2006 z dne 12.9.2006).

Izvedeni listinski dokazi potrjujejo, da je tožena stranka redno odpovedala tožnici pogodbo o zaposlitvi iz organizacijskega razloga, ker je zmanjšala sistemizacijo na tem delovnem mestu iz 21 na 18 izvajalk, pri čemer je glede tožnice ugotovila nepotrebnost dela vzgojiteljice pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi. V tej zvezi je bilo ravnatelju tožene stranke vrednotenje po kriterijih iz določbe 39. člena KP dejavnosti, ki je imelo podlago v dokumentiranih podatkih iz obdobja zadnjih dvanajstih mesecev dela tožnice, zgolj v pomoč, da se je lažje odločil za izbiro. S takšnim postopanjem ni samo objektiviziral izbiro, temveč se je s tem tudi izognil očitkom pristranskega obravnavanja tistih vzgojiteljic, za katere je ugotovil prenehanje potreb po delu pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi. To potrjuje njegova smiselna izpovedba, da je z uporabo kriterijev poskušal doseči čimbolj pošten in objektiven pregled dejanskega stanja dela glede vseh izvajalk na tem delovnem mestu, pri čemer je poskušal z iskanjem možnosti prerazporeditve, tudi z dogovorom pri drugih delodajalcih, omiliti posledice prenehanja delovnega razmerja. Za tožnico je analiziral vse podatke o izvajanju delovnih zadolžitev in ugotovitve po posameznih kriterijih, ki jih je tudi dokumentiral v pisnih preglednicah, v izpovedbi dodatno obrazložil ter pojasnil, iz katerih razlogov je postalo njeno delo nepotrebno, kar je med strankama onemogočalo nadaljevanje delovnega razmerja. Zato tožničina pritožba, ki izpodbija ravnateljevo izbiro kot nepravilno, ni utemeljena.

Nesprejemljivo je pritožbeno zavzemanje, ki opozarja na nenehno spreminjanje števila presežnih delavk in glede tega na pridobitev dokumentacije od občine. V postopku se je ugotovilo, da je ravnatelj tožene stranke zvedel za poslovni razlog šele po sprejetju spremenjene sistemizacije, najkasneje pa dne 24.2.2003, ko je s tožnico dokončno opravil razgovor in jo obvestil o nameravani odpovedi pogodbe. Pomembno je, da je tožena stranka v postopku odpovedi pogodbe o zaposlitvi spoštovala tudi roke iz določbe petega odstavka 88. člena ZDR. Povsem brezpredmetno pa je sklicevanje pritožbe na rešitev spora v drugih zadevah glede vzgojiteljic B. in S., saj gre pri njih za razloge sodbe, ki niso v celoti enaki tožničinim.

Pritožbeno sodišče je po takšnem preizkusu sodbe ugotovilo, da razlogi, ki jih je poskušala uveljaviti tožnica v pritožbi, niso utemeljeni. Zato jo je zavrnilo in v celoti potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

Ker tožnica s pritožbo ni uspela, sama krije svoje pritožbene stroške (prvi odstavek 165. člena v zvezi s prvim odstavkom 155. člena ZPP).