Jedro

Dejstvo, da je druga tožnica vpisničarka na drugem sodišču, ki je v isti stavbi kot krajevno in stvarno pristojno sodišče, ne vzbuja dvoma v objektivno nepristranskost celega sodišča.

Izrek

Predlog se zavrne.

Obrazložitev

1.Pri Okrožnem sodišču v A. je bila vložena tožba zaradi izdaje zemljiškoknjižnega dovolila, podrejeno zaradi plačila. Vrhovnemu sodišču RS je podalo predlog za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča po 67. členu Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Navaja, da je druga tožnica že 16 let zaposlena na Okrajnem sodišču v A., od leta 2005 kot vpisničarka na izvršilnem oddelku. Okrajno in Okrožno sodišče v A. sta v isti stavbi, nekateri prostori pa celo v istem nadstropju, zaposleni se poznajo in so v vsakodnevnih stikih. Življenjsko logično je, da je druga tožnica z nekaterimi zaposlenimi tudi v tesnejših prijateljskih stikih. Izključenost vsakega dvoma, ki bi omajal zaupanje strank v neodvisnost sodišča, je po prepričanju Okrožnega sodišča nujna in pomembnejša od tega, da samo odločanje v zadevi ne bi predstavljalo kakršnekoli subjektivne preizkušnje posameznega sodnika.

2.Predlog ni utemeljen.

3.Vrhovno sodišče lahko na predlog stranke ali pristojnega sodišča določi drugo stvarno pristojno sodišče, da postopa v zadevi, če je očitno, da se bo tako laže opravil postopek, ali če so za to drugi tehtni razlogi (67. člen ZPP). Med druge tehtne razloge sodna praksa uvršča tudi zahtevo po objektivni nepristranskosti sodišča. Ta je okrnjena, če bi odločanje pred sodiščem v očeh zunanjega opazovalca vzbudilo dvom, ali je sojenje v takšnem položaju res lahko nepristransko.

Institut delegacije pristojnosti pomeni izjemo od splošnih pravil o krajevni pristojnosti, zato je treba razloge za delegacijo pristojnosti sodišča razlagati restriktivno.

4.Vrhovno sodišče je že večkrat pojasnilo, da dnevno srečevanje strank s sodniki in zaposlenimi sodišča samo po sebi ne pomeni takšne stopnje povezanosti ali poznanstva, ki bi v očeh zunanjega opazovalca vzbudilo dvom, ali je sojenje v takšnem položaju nepristransko. To bi utemeljeval šele globlji, tesnejši ali prijateljski stik.

5.Pri odločanju o delegaciji pristojnosti je treba imeti pred očmi vse okoliščine primera. V obravnavani zadevi je tako pomembno, da je predlog podalo sámo pristojno sodišče, ki nikakor ni manjše - na Okrožnem sodišču v A. je preko 100 zaposlenih in 25 sodnikov; na Okrajnem sodišču v A., kjer je zaposlena druga tožnica, pa preko 40 zaposlenih in 14 sodnikov. Že po naravi stvari pri tako velikem številu ljudi vsi ne morejo biti tesno povezani in se tudi ne morejo zelo pogosto srečevati, četudi so zaposleni v isti zgradbi, nekateri pa v istem nadstropju. Dejstvo, da je druga tožnica vpisničarka na drugem sodišču, ki je v isti stavbi kot krajevno in stvarno pristojno sodišče, ne vzbuja dvoma v objektivno nepristranskost celega sodišča, ki se izraža v percepciji javnosti o nevtralnosti in neodvisnosti sodišča. Videz nepristranskosti sojenja, kadar obstajajo določene osebne povezave med sodniki in pravdnimi strankami, je mogoče zagotoviti z uporabo instituta izločitve (70. člen ZPP) in ustrezno organizacijo dela.

6.Sodniki vseh sodišč odločajo na podlagi ustave in zakonov, pri opravljanju svoje funkcije pa morajo vselej ravnati tako, da varujejo nepristranskost in neodvisnost sojenja ter ugled sodniške službe. Morebitna povezanost druge tožnice s katerim od sodnikov Okrožnega sodišča v A. bi lahko pomenila razlog za izločitev tega sodnika (70. člen ZPP). O taki povezanosti pa ni mogoče sklepati vnaprej za kar 25 sodnikov. O obstoju izločitvenega razloga bi moral obstajati sklep, s katerim bi bilo zahtevi za izločitev sodnika ugodeno. Šele če bi bili izločeni vsi sodniki pristojnega sodišča, bi prišla v poštev nujna delegacija na podlagi 66. člena ZPP, in ne delegacija na podlagi 67. člena ZPP.

7.Ker predlog za določitev pristojnosti drugega stvarno pristojnega sodišča ni utemeljen, ga je Vrhovno sodišče zavrnilo.

-------------------------------

1Sklep VSRS I R 160/2022 s 7. 12. 2022.

2Sklep VSRS I R 53/2024 z 8. 5. 2024 in številne druge.

3Sklep VSRS I R 9/2022 z 9. 2. 2022.

4Sklepa VSRS I R 137/2013 z 9. 1. 2014, I R 126/2021 s 15. 9. 2021, I R 53/2024 z 8. 5. 2024 in druge.

5Sklep VSRS I R 27/2023 s 15. 3. 2023

Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe

Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 67

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.