Jedro

Sodišče mora oceniti verodostojnost izpovedbe priče, ne glede na to, da je izpovedbo priče upošteval v mnenju tudi izvedenec. Če takšna ocena sodišča manjka, je podana absolutna bistvena kršitev določb postopka, saj manjkajo razlogi o odločilnih dejstvih.

Izrek

Pritožbi se delno u g o d i in se sodba sodišča prve stopnje delno r a z v e l j a v i in sicer nad ... vl.št. ... k.o. P. in glede pravdnih stroškov, ter se zadeva v tem obsegu v r n e v novo sojenje. V ostalem delu se pritožba z a v r n e kot neutemeljena in se sodba sodišča prve stopnje potrdi glede ... vl.št. ... k.o. P.. O pritožbenih stroških bo odločeno s končno odločbo.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče ugotovilo, da je tožnik do 697/1000 solastnik nepremičnine vl.št. ... k.o. P. in je v istem obsegu ugodilo tudi zahtevku za izstavitev zemljiškoknjižne listine. Proti takšni sodbi se je pritožila tožena stranka zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, zaradi zmotne uporabe materialnega prava in zaradi bistvenih kršitev določb postopka. Glede izjave P. S., da je hiša last obeh do 1/2, sodišče zanemari dejstvo, da je izjavo predložil tožnik, saj toženca za izjavo nista vedela, zato se je tožnik z izjavo strinjal. Izjava je bila napisana v kliničnem centru in očitno jo je P. napisala na željo tožnika, ki si je hotel zagotoviti polovičen delež, čeprav je vedel, da mu pripada manj. Pokojna mati je bila na rutinski operaciji zaklopke, izjava pokojne matere je več kot korektna do tožnika, saj mu je priznala več kot mu pripada. Fiktivnost pogodbe je sodišče napačno ocenilo. Mati je imela razlog, da resnično kupi parcelo, saj je hotela varnost naložbe, ker je bil tožnik poročen. V. cinizma pa je, da sodišče verjame izpovedbi bivšega pooblaščenca V., ki je moral zastopanje opustiti zaradi bolezni. Iluzorno je pričakovati, da bo bivši pooblaščenec zanikal, kar je zatrjeval 10 let. Pri ugotavljanju prispevka obeh pri gradnji hiše, sodišče ni upoštevalo navodila pritožbenega sodišča, da je treba ugotoviti dejanski vložek. Izvedenec M. je z manjšimi popravki kar prepisal izrez ur, ki ga je izdelal tožnik in s tem praktično razsodil. V razrezu manjkajo ure obrtnikov in sicer vsaj 538 ur. Manjkajo tudi ure za montažo v višini 393 ur, čeprav tožnik pri montaži ni sodeloval. Tudi obrtniške ure, ki si jih lasti tožnik, so bile opravljene v režiji tožencev, saj je elektriko napeljal J., parket je položil G., vodovod je napeljal L.. Za zidarska dela Z. je v spisu potrdilo s pisavo matere o opravljenem delu in plačilu. Glede finančne sposobnosti matere za odplačevanje kreditov je sodišče ignoriralo dokaze v spisu, da sta bila toženca finančno samostojna, saj sta imela štipendije, sta delala in še oče je pošiljal denar iz tujine. Na drugi strani pa je sodišče verjelo tožniku glede dodatnih dohodkov, čeprav ni predložil dokazov. Sodišče tudi ni upoštevalo, da je bila hiša odplačana z materinim kreditom, ki sta ga odplačala toženca, za kar so v spisu dokazi. Na drugi strani sodišče brez dokazov verjame tožniku, da je imel namenske kredite, čeprav jih je lahko uporabil drugje, saj jih je črpal po smrti matere, narediti pa je bilo treba samo še fasado. Sodišče je dvakrat upoštevalo isti vložek, tožnik kot upokojenec ni mogel opraviti sam 219 ur na mesec, sam tožnik pa mu je trdil, da mu je pomagal V., ki ga je res tožnik plačeval. Sodišče vztrajno verjame tožniku, ki je glede izvenzakonske skupnosti že govoril neresnico, tožencema pa ne verjame. Toženca, mati in prijatelji so opravili več kot 50 % vsega dela, finančno pa so pokrili vse razen posojila R.. Predlaga razveljavitev ali spremembo sodbe. Pritožba je delno utemeljena. Pritožbeno sodišče je ugotovilo, da je sodišče zanesljivo ugotovilo lastninsko pravico tožeče stranke le glede ... vl.št. ... k.o. P., medtem ko o presežnem tožbenem zahtevku do ... ni navedlo jasne dokazne ocene, oz. nekaterih dokazov sploh ni ocenilo. Tako sodišče ni ocenilo izpovedb strank. Predvsem manjka ocena izpovedbe tožene stranke na l.št. .... Izpovedba tožene stranke je zelo analitična, saj je izpovedoval o sodelovanju pri gradnji po posameznih fazah in sicer glede pripravljalnih del, glede zemeljskih del, glede betonskih del, glede zidarskih del, glede tesarskih del, glede grobe montaže in instalacij. Sodišče ne bi smelo prepustiti izvedencu, da namesto sodišča ocenjuje verodostojnost izpovedbe. Sodišče ne bi smelo enostavno slediti razrezu porabljenih ur, ki jih je zatrjeval tožnik, ampak bi moralo upoštevati tudi trditve in izpovedbo tožene stranke. Sodišče tudi ni ocenilo zelo pomembnega dokaza glede odplačevanja kreditov, saj je pod ... predloženih več deset potrdil, iz katerih izhaja, da je P. V. odplačeval kredit. V dosedanjem teku pravde ni nihče trdil, da so priložena potrdila ponarejena. Sodišče mora ugotoviti, kaj je bilo odplačano s priloženimi potrdili. Ni jasno, kako sodišče ocenjuje izjavo pokojne P. S. z dne 1.5.1983. To izjavo je treba pravno oceniti, saj predstavlja stališče pokojne glede lastnine na stanovanjski hiši. V izjavi je zapisano, da naj po smrti dedujejo hišo vsi štirje sinovi iz obeh strani in sicer vsak do .... Sodišče mora oceniti, ali ne gre za oporoko, s katero je pokojna razpolagala misleč, da ji pripada ... hiše zaradi skupne gradnje. Neprepričljiva je ocena o fiktivnosti kupne pogodbe, čeprav je tožnik na pogodbi s podpisom potrdil, da je prejel kupnino. Pogodbo je treba ocenjevati tudi s stališča pokojne, ki je v gradnjo hiše vložila svoja sredstva, svoje delo in delo svojih sinov, kar je bil trden razlog, da je želela kupiti parcelo, saj bi sicer tvegala vložena sredstva na tujem zemljišču. Na drugi strani je bil tožnik poročen, zato je moral prikrivati, da zida hišo s tujo žensko in je imel interes prodati parcelo. Izpovedba bivšega pooblaščenca pa nima posebne dokazne vrednosti, saj je logično, da bo pooblaščenec podpiral tezo svoje bivše stranke. Zaenkrat vrednosti opremljene parcele ni mogoče šteti v korist tožnika. Sodišče mora tudi oceniti trditve tožene stranke, da je tožena stranka zagotovila napeljavo elektrike s pomočjo J., položitev parketa s pomočjo G., vodovodno napeljavo s pomočjo L., enako pa velja za zidarska dela, kar naj bi izkazovalo potrdilo o plačilu s strani pokojne. Sodišče je tudi preveč pavšalno ocenilo brez navajanja konkretnih zneskov, sposobnost pokojne odplačevati kredite. Bolj konkretno je treba oceniti v kolikšni meri sta bila toženca samostojna na finančnem področju glede na zatrjevano štipendijo, preživnino in dopolnilno delo. Glede na ugotovljeno dejansko stanje v izpodbijani sodbi, predvsem pa glede na razloge na strani ... in ... sodbe, je možno zaenkrat zanesljivo ugotoviti, da je delež tožnika (v delu, v materialu in v finančnih sredstvih) na stanovanjski hiši le ..., če pa ta delež znaša več, bo treba ugotavljati v ponovljenem delnem sojenju, ko bo sodišče odpravilo vse obrazložene pomanjkljivosti, zaradi česar je bilo treba sodbo pretežno razveljaviti zaradi absolutne bistvene kršitve določb postopka, ker niso bili navedeni vsi razlogi o odločilnih dejstvih. Sodišče tudi ni navedlo, na kateri pravni osnovi je ugodilo zahtevku, saj je navedlo le, da je odpadla prvotna pravna osnova glede skupnega premoženja, ker izvenzakonska skupnost ni obstajala. Iz celotnega dejanskega stanja pa izhaja, da je pravna osnova obligacijskih dogovor o skupni gradnji in sicer v smislu družbe civilnega prava, saj sta tožnik in pokojna združila delo in sredstva za dosego skupnega cilja, to je za izgradnjo stanovanjske hiše. Da je obligacijski dogovor predvideval skupno lastnino (oz. solastnino), pa izhaja tudi iz izjave pokojne z dne 1.5.1983, ko govori o skupni gradnji in smiselno določa tudi deleže obeh strank na hiši. Sicer pa je treba strankam dobronamerno svetovati, da bi bila v tej zadevi najprimernejša in najbolj racionalna sodna poravnava glede še spornega dela zahtevka.