Jedro

Če v roku sodna taksa ni plačana in niso podani pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodnih taks, se šteje, da je vloga umaknjena (drugi odstavek). ZST-1 določa, da o oprostitvi, odlogu ali obročnem plačilu taks odloči sodišče prve stopnje na predlog stranke (prvi odstavek 12. člena). Navedeno pomeni, da mora stranka vložiti predlog za taksno oprostitev v roku, v katerem je dolžna plačati sodno takso. Pravočasno vložen predlog ima za posledico, da sodišče po neuspešno pretečenem roku za plačilo ne sme šteti, da je stranka umaknila tožbo.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep.

II. Tožeča stranka sama trpi svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je s sklepom ustavilo postopek zaradi neplačane sodne takse za tožbo, vloženo zoper odločbo Finančne uprave Republike Slovenije, št. DT 0610-16/2014-9-01321-27 z dne 6. 3. 2015 (v povezavi s sklepom o popravi pomote št. DT 0610-16/2014-10-01321-27 z dne 30. 3. 2015), potrjeno z odločbo Ministrstva za finance, št. DT-499-21-32/2015-2 z dne 27. 2. 2017. 2. Tožnica (v nadaljevanju pritožnica) je zoper navedeni sklep sodišča prve stopnje vložila pritožbo. Navaja, da se z odločitvijo ne strinja, saj je 18. 5. 2017 vložila predlog za oprostitev plačila sodne takse, zato bi moralo sodišče najprej odločiti o njem. Predlaga, naj Vrhovno sodišče pritožbi ugodi, izpodbijani sklep razveljavi in odloči v zadevi oziroma jo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. Zahteva povračilo stroškov pritožbenega postopka.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa izhaja, da je pritožnica 21. 4. 2017 vložila tožbo. Ker sodna taksa ob vložitvi ni bila plačana, je sodišče prve stopnje na podlagi 34. člena Zakona o sodnih taksah (v nadaljevanju ZST-1) pritožnico pozvalo, naj jo plača v 15 dneh, ter jo opozorilo na posledice naplačila. Plačilni nalog z dne 25. 4. 2017 je bil pritožnici vročen 3. 5. 2017, kar pomeni, da se je navedeni rok za plačilo iztekel 18. 5. 2017. Ker je sodišče prve stopnje po poteku roka za plačilo ugotovilo, da taksa ni bila plačana (zaznamek z dne 29. 5. 2017), je štelo, da je tožba umaknjena, in zato ustavilo postopek.

5. Navedeno stališče sodišča prve stopnje temelji na določbi 105.a člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), ki se na podlagi 22. člena ZUS-1 primeroma uporablja v upravnem sporu za vprašanja postopka, ki v ZUS-1 niso urejena, in ki določa, da mora biti sodna taksa plačana ob vložitvi tožbe oziroma najkasneje v roku, ki ga določi sodišče v nalogu za plačilo sodne takse (prvi odstavek). Če v roku sodna taksa ni plačana in niso podani pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodnih taks, se šteje, da je vloga umaknjena (drugi odstavek). ZST-1 določa, da o oprostitvi, odlogu ali obročnem plačilu taks odloči sodišče prve stopnje na predlog stranke (prvi odstavek 12. člena). Navedeno pomeni, da mora stranka vložiti predlog za taksno oprostitev v roku, v katerem je dolžna plačati sodno takso. Pravočasno vložen predlog ima za posledico, da sodišče po neuspešno pretečenem roku za plačilo ne sme šteti, da je stranka umaknila tožbo.

6. V obravnavanem primeru ni sporno, da pritožnica dolgovane sodne takse ni plačala, vendar naj bi 18. 5. 2017, torej zadnji dan petnajstdnevnega roka za plačilo, podala predlog za oprostitev plačila sodne takse. Pritožbi je v dokaz priložila izvod tega predloga, ki ima datum 17. 5. 2017 (priloga A5).

7. Iz sodnega spisa je razvidno, da je sodišče prve stopnje po prejemu pritožbe navedeno trditev preverilo in ugotovilo, da iz podatkov evidentiranja prejete pošte izhaja, da v času od 18. do 22. 5. 2017 za zadevo I U 889/2017 ni prejelo nobene vloge, ki bi jo vložila stranka sama ali njena pooblaščenka (uradni zaznamek z dne 20. 6. 2017 na l. št. 15). Vrhovno sodišče je o teh ugotovitvah seznanilo pritožnico, njena pooblaščenka pa je nato pojasnila (odgovor z dne 4. 9. 2017), da je predlog za oprostitev plačila sodne takse v elektronski obliki pripravila 17. 5. 2017 in ga poslala pritožnici v podpis. Ker je pritožnica sama poslala predlog sodišču z navadno pošto, dokazila o poslani pošiljki nima. Vztraja, da je bil predlog vložen, saj zaradi blokiranega računa, ki je posledica predmetnega postopka, s sredstvi ne more razpolagati in denarja za plačilo takse nima. Kot dodaten dokaz je pooblaščenka priložila računalniški izpis nastalih datotek za "stranko M" (priloga A6), iz katerega izhaja nastanek dokumenta "predlog za oprostitev sodne takse" na dan 17. 5. 2017. 8. Po presoji Vrhovnega sodišča pritožnica z navedenim ni izkazala zatrjevane ovire za izdajo izpodbijanega sklepa. Listini, ki ju je predložila, lahko kažeta le na to, da je pritožničina pooblaščenka (odvetnica) napisala vlogo, kdaj je to storila in kakšna naj bi bila njena vsebina, ne pa tudi, da je bila zatrjevanega dne vloga dejansko vložena. Ker torej ti dokazi (pritožnica drugih ne predlaga) ne izkazujejo dejstva vložene vloge, pritožnica z njimi ne more omajati rezultata preverjanja prvostopenjskega sodišča, da vloge v relevantnem časovnem obdobju ni prejelo.

9. Poleg tega v obravnavanem primeru ni pomembno le, ali je pooblaščenka dejansko sestavila predlog za taksno oprostitev in ali ga je pritožnica resnično poslala sodišču, kar je bistvena vsebina pritožničinega odgovora z dne 4. 9. 2017, ampak tudi, ali je to storila pravočasno. Če je vloga vezana na rok, kot je bil zatrjevani predlog, se šteje, da je vložena pravočasno, če je izročena pristojnemu sodišču, preden se rok izteče (prvi odstavek 112. člena ZPP).

10. Iz tega izhaja, da je vloga vložena z izročitvijo sodišču, kar pomeni, da jo mora sodišče prejeti do izteka roka. ZPP pri pošiljanju vloge po pošti določa izjemo in sicer se v primeru, ko je vloga poslana priporočeno ali brzojavno, že dan oddaje na pošto šteje za dan izročitve sodišču, na katero je naslovljena (drugi odstavek 112. člena). Zato bi morala pritožnica zatrjevati ne samo, da je 18. 5. 2017 podala predlog, ampak da je to storila na način, ki je zagotavljal, da je bila vloga tega dne izročena sodišču. Vendar tega ne pravi, saj v odgovoru izrecno navaja, da nima dokaza o dejansko poslani pošiljki, saj jo je oddala na pošti kot navadno pošiljko.

11. Po obrazloženem, ko sodišče prve stopnje nima evidentiranega prejema nobene pritožničine vloge od 18. do 22. 5. 2017, pritožnica pa s svojimi navedbami (tudi preostalimi, ki so nebistvene) in predloženimi dokazi ni zadostila svojemu trditvenemu in dokaznemu bremenu o pravočasno vloženem predlogu za oprostitev plačila sodne takse za tožbo, ni bila vzpostavljena podlaga za ugotovitev o zmotno oziroma nepopolno ugotovljenem dejanskem stanju.

12. Glede na navedeno je Vrhovno sodišče pritožbo na podlagi 76. člena v zvezi z 82. členom ZUS-1 zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep.

13. Odločitev o stroških temelji na prvem odstavku 165. člena in prvem odstavku 154. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1.