Jedro

Uporabnik storitev dimnikarske službe je oseba, ki nadzoruje in uporablja malo kurilno napravo, pomožno napravo, dimni vod ali zračnik. V večstanovanjski stavbi je uporabnik dimnikarskih storitev za male kurilne naprave, pomožne naprave, dimne vode in zračnike, ki so skupni deli stavbe, upravnik stavbe, če ne dokaže, da je v skladu s prejšnjim odstavkom uporabnik druga oseba.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje odločilo, da ostane sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani, VL 1 v veljavi v prvem in tretjem odstavku izreka, tako da mora toženec plačati tožniku glavnico v znesku 421,20 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od zneska 261,12 EUR od 2.7.2009 dalje in od zneska 190,08 EUR od 24.2.2009 dalje ter ji povrniti 65,00 EUR stroškov izvršilnega postopka. Poleg tega je sodišče prve stopnje z izpodbijano sodbo tudi odločilo, da mora toženec v osmih dneh povrniti tožniku 66,00 EUR stroškov pravdnega postopka, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki začnejo teči prvi dan po poteku roka za prostovoljno izpolnitev.

Zoper to sodbo se je po svojem pooblaščencu pritožila tožena stranka in predlagala pritožbenemu sodišču, da izpodbijano sodbo spremeni tako, da sklep o izvršbi v celoti razveljavi in izvršilni postopek ustavi, podrejeno pa, da ga razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. V pritožbi opozarja, da je med strankama nesporno, da je tožnik opravljal dimnikarske storitve po naročilu enega od etažnih lastnikov v stavbah, ter da je tožena stranka zgolj upravnik omenjenih stavb. Tožeča stranka je storitev opravila po naročilu, to je za račun in v korist etažnih lastnikov omenjenih stavb. Po drugem odstavku 48. člena Stanovanjskega zakona (v nadaljevanju: SZ-1) je upravnik pooblaščenec etažnih lastnikov, pri čemer ni njegova obveznost plačevati dolgove etažnih lastnikov. Upravnikova skrb se izčrpa v njegovi zavezi, da od etažnih lastnikov sprejema plačila na podlagi mesečnega obračuna in plačuje njihove obveznosti iz pogodb, sklenjenih s tretjimi osebami. Ne obstaja torej nobena zakonita podlaga, na podlagi katere bi upravnik moral iz lastnih sredstev poplačevati dolgove etažnih lastnikov. Sicer pa celo 51. člena SZ-1 določa, da stroški rednih vzdrževalnih del, med katere letno čiščenje dimnika vsekakor sodi, bremenijo neposredno etažne lastnike. Glede pasivne legitimacije je popolnoma neupoštevno tudi sklicevanje sodišča prve stopnje na določbe Uredbe o načinu, predmetu in pogojih izvajanja obvezne državne gospodarske javne službe, izvajanja meritev, pregledovanja in čiščenja kurilnih naprav, dimnikov in zračnikov zaradi varstva okolja in učinkovite rabe energije, varstva človekovega zdravja in varstva pred požarom in Pravilnika o oskrbi malih kurilnih naprav, dimnih vodov in zračnikov pri opravljanju javne službe izvajanja meritev, pregledovanja in čiščenja kurilnih naprav, dimnih vodov in zračnikov. Tudi Zakon o varstvu okolja (v nadaljevanju: ZVO-1) vprašanja plačnika za iztoževano terjatev ne ureja. Poleg tega tožena stranka v pritožbi opozarja, da delo v obsegu, kot ga je opravil tožnik, sploh ni bilo potrebno, saj je v uporabi le en kurilni kotel na kurilno sezono in le-ta kurilni kotel je potreben čiščenja. Da je temu tako, je razvidno iz priloženih računov v spisu za leto 2009, iz katerih je razvidno, da je tožnik vsakokrat zaračunal čiščenje le enega kotla. Sodišče trdi, da toženec teh svojih trditev ni dokazal, ker pa gre za negativno dejstvo, ga toženec niti ne more dokazovati. Sicer lahko drži, da je iz letnega programa razvidno, da se je drugi kotel uporabljal vedno v primeru zelo nizkih temperatur, vendar pa je to le črka na papirju in toženec je dokazal, da je bilo dejansko stanje drugačno. Tožnik tudi ni dokazal, da bi takšne nizke temperature v spornem obdobju nastopile in bi bilo zato potrebno očistiti oba kotla.

Pritožba tožene stranke ni utemeljena.

V konkretnem primeru je predmet pritožbenega izpodbijanja sodba, s katero je bil na prvi stopnji končan postopek v sporu majhne vrednosti. To sodbo se sme izpodbijati samo zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) ali zaradi zmotne uporabe materialnega prava (458. člen v zvezi s 480. členom ZPP). Takšne sodbe torej ni mogoče izpodbijati zaradi relativne bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz prvega odstavka 339. člena ZPP in zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Po oceni pritožbenega sodišča je sodišče prve stopnje na ugotovljena dejstva pravilno uporabilo materialno pravo, pri čemer tudi ni zagrešilo nobene bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz drugega odstavka 339. člena ZPP. Kar zadeva pritožbene razloge v zvezi s kritiko ugotovljenega dejanskega stanja, pritožbeno sodišče opozarja, da zmotna in nepopolna ugotovitev dejanskega stanja v sporih majhne vrednosti ni pravno upošteven pritožbeni razlog.

Tožena stranka je tudi po oceni pritožbenega sodišča v konkretni zadevi dolžna plačati iztoževano terjatev. Upravnik mora namreč brez odlašanja izpolniti zapadle denarne obveznosti tretjim osebam iz pogodb glede upravljanja večstanovanjske stavbe, glede na prejeta plačila od vsakega posameznega etažnega lastnika (prvi odstavek 71. člena SZ-1). Izvajanje meritev, pregledovanje in čiščenje kurilnih naprav, dimnih vodov in zračnikov zaradi varstva okolja in učinkovite rabe energije, varstva človekovega zdravja in varstva pred požarom je obvezna državna gospodarska javna služba (prvi odstavek 148. člena ZVO-1). Vlada podrobneje predpiše dejavnosti iz prvega odstavka tega člena in določi način opravljanja obvezne gospodarske javne službe skladno z zakonom (tretji odstavek 148. člena ZVO-1). V tej zvezi je bila sprejeta Uredba o načinu, predmetu in pogojih izvajanja obvezne državne gospodarske javne službe izvajanja meritev, pregledovanja in čiščenja kurilnih naprav, dimnih vodov in zračnikov zaradi varstva okolja in učinkovite rabe energije, varstva človekovega zdravja in varstva pred požarom (Ur. l. RS, št. 129/2004 in naslednji). V prvem odstavku 6. člena omenjene uredbe je predpisano, da so storitve v okviru opravljanja dimnikarske službe kot javne dobrine zagotovljene vsakomur pod enakimi pogoji, pri čemer je uporaba storitev dimnikarske službe obvezna za vse uporabnike dimnikarskih storitev. Uporabnik storitev dimnikarske službe pa je oseba, ki nadzoruje in uporablja malo kurilno napravo, pomožno napravo, dimni vod ali zračnik (tretji odstavek 6. člena omenjene Uredbe). V večstanovanjski stavbi je uporabnik dimnikarski storitev za male kurilne naprave, pomožne naprave, dimne vode in zračnike, ki so skupni deli stavbe, upravnik stavbe, če ne dokaže, da je v skladu s prejšnjim odstavkom uporabnik druga oseba. Ker v konkretnem primeru tožena stranka ni dokazala, da je bila v konkretnem primeru uporabnik druga konkretna oseba, je tudi po oceni pritožbenega sodišča tožena stranka pasivno legitimirana stranka v predmetni zadevi.

Iz teh razlogov je pritožbeno sodišče pritožbo tožene stranke zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje.