Jedro

ZRud ne predvideva možnosti ukrepanja rudarske inšpekcije nad opuščenimi in saniranimi rudniki.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi 1. odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS, Uradni list RS, št. 50/97 in 70/00) zavrnilo tožbo tožeče stranke zoper odločbo tožene stranke z dne 1.7.2004, s katero je ta odpravila odločbo rudarske inšpekcije z dne 3.12.2003 (1. točka izreka izpodbijane odločbe) ter ustavila postopek v zvezi z ugotovitvami izrednega inšpekcijskega nadzora na območju opuščenega Rudnika ...(2. točka izreka). Z navedeno prvostopenjsko odločbo rudarskega inšpektorja je bilo gospodarski družbi A.A. d.o.o. v izrednem inšpekcijskem nadzoru površine pridobivalnega prostora nad opuščenim rudnikom svinca in barita .... naloženo, da izvrši tri ukrepe zaradi varstva življenja ljudi in živali.

V obrazložitvi izpodbijane sodbe sodišče prve stopnje ugotavlja, da je ob upoštevanju načela zakonitosti iz 6. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP, Uradni list RS, št. 80/99 s spremembami in dopolnitvami) za obravnavani spor ključno vprašanje, ali Zakon o rudarstvu (ZRud, Uradni list RS, št. 56/99) vsebuje določilo, ki pomeni pravno podlago za odločanje rudarskega inšpektorja v predmetnih okoliščinah, ki se nanašajo na izpolnjevanje obveznosti prizadete stranke glede zapiranja rudnika za čas po letu 1965 do konca leta 2003. ZRud nima določbe o tem, kakšna so pravila sanacije zaprtih rudarskih objektov po njihovem zaprtju; izjema je določilo 107. člena ZRud, ki pa ne daje rudarskemu inšpektorju pristojnosti za ukrepanje, ampak ureja drugačen postopek sanacije vrtin in opuščenih objektov. To pomeni, da v obravnavani zadevi za rešitev nastale situacije, ki naj bi ogrožala ljudi in povzročala nevarnost ter škodo ni mogoče odločati po pravilih upravnega prava, ampak po drugih pravnih pravilih. Upravnega odločanja tudi ni mogoče izpeljati iz Zakona o varstvu okolja (ZVO, Uradni list RS, št. 32/93 s spremembami in dopolnitvami).

Tožeča stranka vlaga pritožbo (sedaj revizijo) zaradi zmotne ugotovitve dejanskega stanja in napačne uporabe materialnega prava. Navaja, da je rudarski inšpektor nedvomno ugotovil, da na delu pridobivalnega prostora opuščenega Rudnika S. obstaja nevarnost za življenje ljudi in živali ter za zdravje ljudi, in da izhajajo te nevarnosti in tveganja iz rudarjenja v opuščenem rudniku. Za to stanje je odgovorna pravna oseba A.A. d.o.o.. V času odločanja leta 2003 so obstajali ustrezni dokazi o nepopolno in neustrezno izvršenih zapiralnih delih, obremenitev okolja tako še traja, tako stanje pa ni skladno z določbami 60. in 95. člena Zrud, upoštevati pa je potrebno tudi določbo 6. odstavka 105. člena Zrud. Dejanskega stanja v povezavi z navedenimi določbami ZRud sodišče ni presojalo. Vrhovnemu sodišču tožeča stranka predlaga, da izpodbijano sodbo razveljavi, odločbo tožene stranke v celoti odpravi in potrdi odločbo rudarskega inšpektorja.

Tožena stranka in A.A. d.o.o. kot prizadeta stranka na pritožbo (sedaj revizijo) nista odgovorila.

Revizija ni utemeljena.

S 1.1.2007 je začel veljati ZUS-1, ki je v 1. odstavku 107. člena določil, da vrhovno sodišče v vseh že vloženih zadevah odloča po ZUS-1, v 2. odstavku 107. člena pa, da se zadeve, v katerih je bila vložena pritožba pred uveljavitvijo ZUS-1, obravnavajo kot pritožbe po ZUS-1, če izpolnjujejo pogoje za pritožbo po določbah ZUS-1, v primerih, ko je pravnomočnost sodbe po zakonu pogoj za izvršitev upravnega akta, ter v primerih, ko je pritožba izrecno dovoljena na podlagi posebnega zakona. V drugih primerih se vložene pritožbe, ki jih je vložila upravičena oseba ter so pravočasne in dovoljene po določbah ZUS-1, obravnavajo kot pravočasne in dovoljene revizije, prvostopenjske sodbe pa postanejo pravnomočne. Glede na to določbo se v obravnavanem primeru vložena pritožba obravnava kot pravočasna in dovoljena revizija po ZUS-1, prvostopenjska sodba pa je postala pravnomočna dne 1.1.2007. Po določilu 1. odstavka 85. člena ZUS-1 se revizija lahko vloži le zaradi bistvene kršitve določb postopka v upravnem sporu iz 2. in 3. odstavka 75. člena ZUS-1 ter zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Skladno z določilom 86. člena ZUS-1 vrhovno sodišče preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni, po uradni dolžnosti pa pazi le na pravilno uporabo materialnega prava. Po določbi 2. odstavka 85. člena ZUS-1 revizije ni mogoče vložiti zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, zato revizijsko sodišče izpodbijane sodbe glede tovrstnih navedb ni preizkušalo.

Sodišče prve stopnje pravilno navaja, da so za obravnavani spor relevantni samo predpisi, ki so veljali v času izdaje prvostopenjske odločbe z dne 3.12.2003. V navedenem obdobju je veljav ZRud, ki je v 116. členu določil prenehanje veljavnosti Zakona o rudarstvu (Uradni list SRS, št. 17/75, 29/86 in 24/89) in Temeljnega zakona o rudarstvu (Uradni list SFRJ, št. 9/66).

Pristojnosti rudarskega inšpektorata so določene v določbah 85. do 94. člena ZRud. Rudarski inšpektorat na podlagi določbe 1. odstavka 85. člena ZRud opravlja inšpekcijsko nadzorstvo nad izvajanjem določil tega zakona, na njegovi podlagi izdanih predpisov, tehničnih predpisov in predpisov s področja varnosti in zdravja pri delu ter drugih predpisov pri raziskovanju in izkoriščanju mineralnih surovin ter pri izvajanju drugih rudarskih del. ZRud pa nima posebnih določb, iz katerih bi izhajale pristojnosti rudarske inšpekcije tudi v primeru rudnikov oziroma rudarskih obratov, ki ne obratujejo več ter so opuščeni in sanirani. Izjema je 107. člen ZRud (sanacija vrtin in opuščenih rudarskih objektov), ki v 1. odstavku določa, da z namenom varnostne in ekološke sanacije vrtin in opuščenih rudarskih objektov, ki so bili zgrajeni za potrebe raziskovanja in izkoriščanja ogljikovodikov do konca leta 1990, Republika Slovenija zagotovi letno 500 mio tolarjev za obdobje treh let po uveljavitvi tega zakona. Ta določba pa ne more biti podlaga za ukrepanje rudarskega inšpektorja, do kakršnega je prišlo v obravnavanem primeru.

Z odločbama Republiškega sekretariat za industrijo z dne 23.8.1965 in Republiškega sekretariata za gospodarstvo z dne 12.10.1965, je bilo podjetju B.B. naročeno, da zaradi prenehanja eksploatacije v Rudniku ... izvrši odrejene varnostne ukrepe, ki so vsebovani v zapisnikih z dne 6.8.1965 in 6.10.1965. Takrat veljavni Temeljni zakon o rudarstvu ni predvideval izdaje posebne odločbe o ugotovitvi, da so bila opravljena vsa sanacijska in zapiralna dela. Je pa iz dopisa B.B. Republiškemu sekretariatu za gospodarstvo z dne 2.11.1965 razvidno, da so bili izvršeni vsi ukrepi na zavarovalnih delih v Rudniku ... po zapisniku z dne 6.10.1965. V letu 1966 je upravni organ, pristojen za rudarstvo, sporočil matičnemu podjetju, da je prečrtal listek z eksploatacijskega polja L., s čimer so prenehale vse pravice in obveznosti izhajajoče iz dovoljenja za izkoriščanje mineralne surovine. Na podlagi navedenega je torej mogoče zaključiti, da so bila vsa dela v zvezi z zapiranjem rudnika izvršena in da je zavezanec izpolnil vse obveznosti, ki so mu bile s strani pristojnega upravnega organa naložene. Sedanje poškodbe zemljišč (ugreznine in rudniške halde) nad opuščenim rudnikom so sicer lahko posledica neustrezne sanacije v letu 1965, vendar določbe ZRud ne predvidevajo možnosti ukrepanja rudarske inšpekcije v primeru poškodb nad opuščenimi in saniranimi rudniki. Z vidika upravnega odločanja je bil postopek zapiranja rudnika pravnomočno končan, poseganje organov v pravnomočno končane upravne postopke (razen v izjemnih primerih), pa ne glede na spremenjeno dejansko stanje, iz načela pravne varnosti ni dopustno. Določbe 60. in 95. člena ZRud, na katere se sklicuje tožeča stranka v reviziji in s katerimi je upravni organ prve stopnje utemeljil izrek ukrepov, pa ne veljajo retroaktivno.

Ker niso podani razlogi, zaradi katerih je bila revizija vložena, in ne razlogi, na katere mora paziti po uradni dolžnosti, je vrhovno sodišče revizijo zavrnilo kot neutemeljeno (92. člen ZUS-1).