Jedro

Ker je o olajšavah (delni oprostitvi, odlogu in o obročnem plačilu) za pravne osebe mogoče odločati le v zvezi z vlogami, kjer je plačilo sodne takse procesna predpostavka, v okoliščinah konkretnega primera pa ne gre več za takšno situacijo, temveč za izvršitev neplačane sodne takse po odlogu plačila, je sodišče prve stopnje pravilno uporabilo materialno pravo, ko je vlogo tožeče stranke za odlog plačila sodne takse zavrglo, morebitne spremenjene okoliščine v zvezi z zmožnostjo plačila sodne takse pa ne morejo biti upoštevne, če že vloga ni dopustna.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep.

II. Tožeča stranka nosi sama svoje stroške pritožbe.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom I Pg 517/2016 z dne 12. 10. 2016 izreklo: “Predlog tožeče stranke z dne 31. 8. 2016 za odlog plačila sodne takse po tar. št. 1111 ZST-1 v znesku 8.175,00 EUR se zavrže.”

2. V obrazložitvi je navedlo, da je ob vložitvi tožbe oziroma po prejemu plačilnega naloga z dne 29. 5. 2015 tožeča stranka podala predlog za odlog plačila sodne takse, o katerem je sodišče odločilo s sklepom I Pg 294/2015 z dne 1. 7. 2015, saj je plačilo sodne takse ob vložitvi tožbe oziroma po prejemu plačilnega naloga procesna predpostavka za vodenje postopka. Ker je sodišče z navedenim sklepom tožeči stranki plačilo sodne takse po tar. št. 1111 ZST-1 odložilo do 31. 1. 2016, je sodna taksa zapadla ob izteku tega roka. Sklep je postal pravnomočen 19. 8. 2015. 3. Nadalje je navedlo, da tožeča stranka v danem roku sodne takse ni plačala. V posledici neplačila sodne takse je sodišče tožečo stranko s plačilnim nalogom I Pg 517/2016 z dne 15. 7. 2016 ponovno pozvalo k plačilu sodne takse po tar. št. 1111 ZST-1 v znesku 8.175,00 EUR. Tožeča stranka je po svojem pooblaščencu dne 31. 8. 2016 (ponovno) vložila predlog za odlog plačila sodne takse za pravdni postopek na prvi stopnji po plačilnem nalogu I Pg 517/2016 z dne 15. 7. 2016. 4. Sodišče prve stopnje je pojasnilo, da četrti odstavek 11. člena Zakona o sodnih taksah (ZST-1) določa, da se določbe drugega in tretjega odstavka tega člena (torej glede delne oprostitve, obročnega plačila in odloga plačila sodne takse) smiselno uporabljajo tudi za pravne osebe glede plačila taks za vloge, pri katerih je plačilo takse procesna predpostavka, če nimajo sredstev za plačilo celotne takse in jih tudi ne morejo zagotoviti oziroma jih ne morejo zagotoviti takoj v celotnem znesku brez ogrožanja svoje dejavnosti.

5. Sodišče prve stopnje je obrazložilo, da plačilo sodne takse v obravnavani zadevi ni več procesna predpostavka za postopek in tako ni pravne podlage za odločanje o ponovnem predlogu tožeče stranke za odlog plačila sodne takse po tar. št. 1111 ZST-1. Pojasnilo je še, da o eni in isti sodni taksi ne more večkrat odločati in s tem, ko je bilo s prvim sklepom plačilo sodne takse po tar. št. 1111 ZST-1 odloženo, je navedena taksa zapadla v plačilo ob izteku tega roka in tako ni dopustno po izteku tega roka ponovno odločati o že zapadli sodni taksi, ki v trenutku novega predloga ni več procesna predpostavka.

6. Zoper ta sklep je po svojem pooblaščencu pravočasno pritožbo vložila tožeča stranka iz vseh pritožbenih razlogov po 338. členu ZPP in predlaga pritožbenemu sodišču, da pritožbi ugodi in izpodbijani sklep razveljavi.

7. V pritožbi navaja, da je sodišče prve stopnje nepravilno zavrglo predlog za odlog plačila sodne takse, ker je tožeča stranka že enkrat prej vložila predlog za odlog in ji je sodišče plačilo tudi odložilo, zato naj plačilo sodne takse ne bi bilo več procesna predpostavka za ta postopek.

8. Pritožba pojasni, da tožeča stranka razume izpodbijani sklep sodišča tako, da se šteje, kot da je bila taksa, katere plačilo je bilo upravičeno odloženo in kljub tem jo tožeča stranka ne more plačati, plačana, in da zato ni več predpostavka za postopek, kar bi pomenilo, da se postopek lahko nadaljuje brez plačila, izterjava neplačane sodne takse pa ni predmet tega postopka.

9. Pritožba se ne strinja z obrazložitvijo, da o odlogu ni možno odločati večkrat oziroma dvakrat, saj je tožeča stranka izkazala spremenjene objektivne okoliščine. Napačna je tudi obrazložitev, da je tožeča stranka dolžna plačati sodno takso v roku 15 dni od prejema sklepa, pravilno bi bilo kvečjemu od pravnomočnosti tega sklepa, oziroma, če bi obveljalo stališče sodišča, sploh ni potrebno postavljati novega roka.

10. Tožeča stranka priglaša stroške pritožbe.

11. O zadevi je odločalo Višje sodišče v Celju, ker je bila skladno s 105.a členom Zakona o sodiščih na podlagi sklepa predsednika Vrhovnega sodišča Republike Slovenije Su 1875/2016 z dne 17. 10. 2016 pristojnost za sojenje z Višjega sodišča v Mariboru prenesena na Višje sodišče v Celju.

12. Pritožba ni utemeljena.

13. Pritožba zmotno meni, da je izpodbijani sklep razumeti tako, da se šteje kot da je bila taksa, katere plačilo je bilo upravičeno odloženo, plačana, in da zato ni več predpostavka za postopek, kar bi pomenilo, da se postopek lahko nadaljuje brez plačila, izterjava neplačane sodne takse pa ni predmet tega postopka.

14. Takšna razlaga je v nasprotju z razlogi, ki jih je navedlo sodišče prve stopnje v zvezi s svojo pravilno materialno pravno odločitvijo, da se predlog tožeče stranke z dne 31. 8. 2016 za odlog plačila sodne takse zavrže. 15. Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa izhaja, da je tožeča stranka ob vložitvi tožbe oziroma po prejemu plačilnega naloga z dne 29. 5. 2015 podala predlog za odlog plačila sodne takse po tar. št. 1111 za postopek pred sodiščem prve stopnje.

16. Glede na to, da je tožeča stranka pravna oseba in da je plačilo sodne takse za tožbo po 105.a členu ZPP procesna predpostavka(1),je sodišče ob upoštevanju določbe četrtega odstavka 11. člena ZST-1 (veljavne v času odločanja o predlogu za odlog plačila sodne takse), ki je določala, da se določbe drugega in tretjega odstavka tega člena smiselno uporabljajo tudi za podjetnika posameznika v postopkih v zvezi z njegovo dejavnostjo in za pravne osebe glede plačila taks za vloge, pri katerih je plačilo takse procesna predpostavka, če nimajo sredstev za plačilo celotne takse in jih tudi ne morejo zagotoviti oziroma jih ne morejo zagotoviti takoj v celotnem znesku brez ogrožanja svoje dejavnosti, ugodilo predlogu tožeče stranke za odlog plačila sodne takse za postopek na prvi stopnji (za tožbo) do 31. 1. 2016. 17. Tožeča stranka je s tem zadostila pogoju iz 105.a člena ZPP in sodišče je smelo začeti z obravnavanjem vloge (tožbe)(2), tožeča stranka pa bi morala sodno takso plačati 1. 2. 2016. 18. Pritožba ima prav v toliko, da se je lahko z odločitvijo o odlogu plačila sodne takse nadaljeval postopek na prvi stopnji, ker je bila procesna predpostavka izpolnjena, zgolj samo plačilo sodne takse je bilo odloženo.

19. Ker tožeča stranka prostovoljno ni plačala sodne takse, je sodišče prve stopnje pravilno, drugačno naziranje pritožbe pa je zmotno, skladno z določbo 34. člena v zvezi s 35. členom ZST-1 izdalo plačilni nalog s pozivom, da tožeča stranka plača sodno takso za postopek na prvi stopnji, kar je bilo potrebno, ker v plačilnem nalogu z dne 29. 5. 2015 določen rok za plačilo zaradi odloga plačila sodne takse ni bil več upošteven.

20. Zmotno meni pritožba, da je izpolnitev procesne predpostavke za obravnavo vloge šteti, da izterjava sodne takse ni več predmet postopka, saj mora sodišče prve stopnje po uradni dolžnosti poskrbeti, da se neplačana sodna taksa izterja v postopku davčne izvršbe.

21. Četudi je sodišče prve stopnje izdalo tožeči stranki zaradi tega, ker sama ni plačala sodne takse, nov plačilni nalog z dne 15. 7. 2016, pa pritožba zmotno meni, da je s tem tožeča stranka ponovno v situaciji, ko lahko kot pravna oseba prosi za oprostitev plačila sodne takse.

22. Pravilno je sodišče prve stopnje pojasnilo, da plačilo sodne takse, katere plačilo se zahteva s plačilnim nalogom z dne 15. 7. 2016, ni več procesna predpostavka za obravnavo tožbe skladno z določbo 105.a člena ZPP, temveč gre le še za izvršitev neplačane sodne takse po sklepu z dne 1. 7. 2015, s katerim je plačilo sodne takse kot procesne predpostavke odloženo do 31. 1. 2016. 23. Ker je glede na vse navedeno o takšnih olajšavah (delni oprostitvi, odlogu in o obročnem plačilu) za pravne osebe mogoče odločati le v zvezi z vlogami, kjer je plačilo sodne takse procesna predpostavka, v okoliščinah konkretnega primera pa ne gre več za takšno situacijo, temveč za izvršitev neplačane sodne takse po odlogu plačila, je sodišče prve stopnje pravilno uporabilo materialno pravo, ko je vlogo tožeče stranke za odlog plačila sodne takse zavrglo, morebitne spremenjene okoliščine v zvezi z zmožnostjo plačila sodne takse pa ne morejo biti upoštevne, če že vloga ni dopustna.

24. V postopku na prvi stopnji ni bila storjena nobena od tistih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na obstoj katerih pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP), izpodbijani sklep pa ima razloge o vseh odločilnih dejstvih, ti razlogi pa so jasni in razumljivi.

25. Pritožbeno sodišče je glede na navedeno v skladu 2. točko 365. člena ZPP in prvim odstavkom 366. člena ZPP pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep.

26. Tožeča stranka, ki s pritožbo ni uspela, sama nosi svoje strošek pritožbe (prvi odstavek 165. člena ZPP).

Op. št. (1): Določba 105.a člena ZPP se glasi: “Ob vložitvi tožbe, nasprotne tožbe, predloga za sporazumno razvezo, tožbe, ki vsebuje predlog za izdajo plačilnega naloga, predloga za obnovo postopka, predloga za zavarovanje dokazov pred začetkom pravdnega postopka, predloga za poskus poravnave, vloge, ki vsebuje napoved pritožbe, pritožbe, predloga za dopustitev revizije in revizije mora biti plačana sodna taksa. Sodna taksa mora biti plačana najkasneje v roku, ki ga določi sodišče v nalogu za plačilo sodne takse. V nalogu sodišče stranko opozori na posledice neplačila sodne takse iz tretjega odstavka tega člena.Če v roku iz prejšnjega odstavka sodna taksa za vlogo iz prvega odstavka tega člena ni plačana in niso podani pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodnih taks, se šteje, da je vloga umaknjena.” Op. št. (2): Primerjaj N. Betteto, Pravdni postopek, Zakon s komentarjem spremenjenih členov, 4. knjiga, GV Založba, Ljubljana 2010, stran 80.