Jedro

To, da lahko solastnik razpolaga s svojim idealnim delom brez soglasja drugih solastnikov, velja tako za posle med živimi kot tudi glede razpolaganj za primer smrti. Dediča, ki sta skupaj podedovala zapustničin solastninski delež v oporoki natančno določenega, a neoddeljenega dela sedanje parcele, sta glede tega dela parcele vstopila v pravni položaj zapustnice. Njuna zahteva po dovolitvi geometrske odmere tega dela parcele ne pomeni posega v obstoječe lastninsko stanje glede drugih solastnikov, niti spremembe solastnine v izključno lastnino ali razdružitve solastnine, kot to zmotno meni toženec v pritožbi.

Izrek

Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se izpodbijana sodba sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje ugodilo tožbenemu zahtevku in tožencu naložilo, da mora dopustiti, da pristojna Geodetska uprava v x. z meritvami na terenu, skladno z opisom v oporoki sedaj pokojne M.M. z dne 6.9.1978, izvrši odmero zemljišč parc. št. 36/1 in 36/2 k.o.y. na način, kot je to podrobneje opisano v izreku prvostopne sodbe. Hkrati je tožencu naložilo, da mora tožnikoma povrniti njune pravdne stroške v znesku 14.800,00 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od dneva izdaje prvostopne sodbe dalje do plačila.

Zoper sodbo sodišča prve stopnje je toženec vložil pritožbo.

Izpodbija jo zaradi zmotne uporabe materialnega prava in navaja, da je bila zapustnica M.M. le solastnica nepremičnin, s katerimi je oporočno razpolagala. Zato na tak način z njimi ne bi smela razpolagati, ker je s tem brez zakonske podlage posegla v premoženje drugih solastnikov. Sicer pa iz sklepa o dedovanju niti ne izhaja, da bi bil toženec dolžan dopustiti odmero, o tem pa med sodediči tudi ni bil sklenjen nikakršen dedni dogovor ali poravnava. Zato bi lahko tožnika zahtevala odmero in razdružitev solastnega premoženja v naravi le v nepravdnem postopku. Toženec predlaga razveljavitev izpodbijane sodbe in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Pritožba ni utemeljena.

Izpodbijana odločitev sodišča prve stopnje je materialnopravno pravilna. O tem ali je zapustnica M. M. s svojim premoženjem razpolagala za primer smrti pravno veljavno in učinkovito v mejah svojih pravic, je bilo odločeno v pravnomočno končanem zapuščinskem postopku. Zato tega vprašanja v predmetni pravdi sedaj ni mogoče ponovno načenjati. Sicer pa iz pravnomočnega sklepa o dedovanju jasno izhaja, da je bil predmet oporočnega dedovanja po pokojni M.M. le idealni delež spornih nepremičnin, ki ni presegel njenega solastninskega deleža na njih (tč. A/1 in B sklepa o dedovanju z dne 24.9.1991). Zato ni mogoče pritrditi pritožbenemu očitku, da pomeni zapustničino oporočno razpolaganje nedopustni poseg v pravice drugih solastnikov. Po določbi drugega odstavka 14. člena Zakona o temeljnih lastninskopravnih razmerjih (ZTLR) lahko namreč solastnik razpolaga s svojim idealnim delom brez soglasja drugih solastnikov, kar velja tako za posle med živimi kot tudi glede razpolaganj za primer smrti.

Kot je bilo že ugotovljeno,sta tožnika skupaj podedovala le 5/8 v oporoki natančno določenega, a neoddeljenega dela sedanjih parcel št. 36/1 in 36/2 k.o. x. kar pomeni, da sta glede na ta način v naravi določenih delov navedenih parcel vstopila v pravni položaj zapustnice (vsak s 5/16-inami). V solastninske deleže preostalih solastnikov ni bilo s tem prav nič poseženo in to tudi ne glede tistih delov parcel št. 36/1 in 36/2 k.o. x, katerih geometrsko odmero tožnika v skladu s sklepom o dedovanju zahtevata in kar je bilo po izpodbijani sodbi tožencu naloženo, da mora dopustiti. To pa seveda ne predstavlja posega v obstoječe lastninsko stanje glede drugih solastnikov, niti spremembe solastnine v izključno lastnino ali razdružitve solastnine - kot to zmotno meni toženec v pritožbi. Tožnika bosta tudi na novo nastali in numerirani parceli (kot dela dosedanjih parcel št. 36/1 in 36/2 k.o. x) le solastnika - oba skupaj v enakem deležu kot je bila zapustnica. Namen te pravde je le, da tožnika izposlujeta izvršilni naslov za izvedbo tistih predhodnih dejanj, ki so potrebna za vpis njunih, na podlagi dedovanja pridobljenih pravic v zemljiško knjigo.

Ker torej niso podani ne uveljavljani niti po uradni dolžnosti upoštevni pritožbeni razlogi (drugi odstavek 365. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP), je bilo treba toženčevo pritožbo na podlagi določbe 368. člena ZPP kot neutemeljeno zavrniti in izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje potrditi.

Določbe ZPP in ZTLR, na katere se pritožbeno sodišče sklicuje, so bile uporabljene na podlagi prvega odstavka 4. člena Ustavnega zakona za izvedbo Temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Ur. l. RS št. 1/91-I).