Jedro

Oprostitev plačevanja nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča začne teči, ko se zavezanec za plačilo nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča vseli v stanovanje ali stanovanjsko hišo, za katerega oziroma za katero je oproščen plačila NUSZ.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

1. Prvostopni organ je z izpodbijano odločbo tožniku odmeril nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča za objekt na naslovu ..., za leto 2017 v znesku 17,12 EUR. Odločitev je sprejel na podlagi 58., 62. člena Zakona o stavbnih zemljiščih (v nadaljevanju ZSZ/84) in Odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča (Uradni list št. 140/04, v nadaljevanju Odlok o NUSZ) za območje Mestne občine Kranj.

2. Drugostopni organ je pritožbo tožnika zavrnil, dodal je še, da ker se tožnik v predmetno nepremičnino še ni vselil in temu podatku ne ugovarja, je do dneva vselitve v novozgrajeno stanovanjsko hišo tožnik dolžan plačevati nadomestilo za to hišo (tretji odstavek 59. člena ZSZ/84 in 11. člen Odloka o NUSZ).

3. Tožnik je v tožbi navedel, da organ noče upoštevati Odloka o NUSZ in izdane pravnomočne odločbe Mestne občine Kranj, Občinske uprave, št. 422-88/2012-4-48/04 z dne 4. 10. 2012, s katero je bil tožnik oproščen plačila nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča. Do tega se organ niti ne opredeli, niti ne zanika, da pritožba ni utemeljena, oziroma da sploh ni pristojen za odločanje. Pristojna je namreč izključno Mestna občina Kranj. Gre za pridobljene pravice. Sodišču je predlagal, da odpravi odločbo.

4. Toženka je v odgovoru na tožbo vztrajala pri dejanskih in pravnih ugotovitvah izpodbijane odločbe in predlagala zavrnitev tožbe.

5. Tožnik je v odgovoru na odgovor na tožbo prerekal pristojnost toženke, ker je stranka v postopku Ministrstvo za finance, Župančičeva 3, Ljubljana, kot neodvisen organ, ne pa Sektor za upravni postopek na II. stopnji na Vojkovi 57, Ljubljana, nadalje, da tožba ni vložena zoper Republiko Slovenijo, temveč zoper RS, Davčni urad Kranj, ker ne gre ne za davke, ne za carino, temveč za občinski prihodek, ki ga davčna služba le izterjuje. Vztrajal je kot doslej.

6. Tožba ni utemeljena.

7. V obravnavani zadevi je sporna odločitev upravnega organa o odmeri nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča tožniku za leto 2017. 8. Tožnik kot poglavitno ugovarja, da mu nadomestilo ne bi smelo biti odmerjeno zaradi pravnomočne odločbe Mestne občine Kranj, Občinske uprave, št. 422-88/2012-4-48/04 z dne 4. 10. 2012, s katero je bil oproščen plačila nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča. 9. Za obveznost plačila NUSZ se uporablja ureditev po ZSZ/84, in sicer njegovo šesto poglavje, v skladu s 5. točko prvega odstavka 179. člena Zakona o urejanju prostora (v nadaljevanju ZUreP-1) in prvo alinejo prvega odstavka 56. člena Zakona o stavbnih zemljiščih (v nadaljevanju ZSZ). Ta ureditev je ostala nespremenjena tudi po sprejemu Zakona o prostorskem načrtovanju (v nadaljevanju ZPNačrt), ki v 103. členu ni določil prenehanja veljavnosti dela ZUreP-1, ki se nanaša na plačevanje NUSZ. Velja torej ureditev po ZSZ/84, dopolnjena s 180. členom ZUreP-1, ki določa, da se nadomestilo odmerja samo za tista stavbna zemljišča, ki jih kot taka določa zakon, ki ureja graditev objektov.

10. V že navedenem šestem poglavju ZSZ/84 je določeno, da se za uporabo stavbnega zemljišča plačuje nadomestilo (prvi odstavek 58. člena), ki se plačuje na območju mest in naselij mestnega značaja; na območjih, ki so določena za stanovanjsko in drugačno kompleksno ureditev; na območjih, na katerih je sprejet prostorski izvedbeni načrt in na drugih območjih, ki so opremljena z vodovodnim in električnim omrežjem (drugi odstavek 58. člena), območje, na katerem se plačuje nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča, pa določi občinska skupščina (tretji odstavek 58. člena).

11. V 59. členu ZSZ/84 so določene izjeme od obveznosti plačevanja nadomestila in sicer se (med drugim) nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča na lastno zahtevo za dobo pet let oprosti občan, ki je kupil novo stanovanje kot posamezen del stavbe ali zgradil, dozidal ali nadzidal družinsko stanovanjsko hišo, če je v ceni stanovanja oziroma družinske stanovanjske hiše ali neposredno plačal stroške za urejanje stavbnega zemljišča po določbah tega zakona (drugi odstavek); petletna doba oprostitve plačevanja nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča začne teči od dneva vselitve v stanovanje ali stanovanjsko hišo (tretji odstavek).

12. Vsebinsko enako oziroma v bistvenih elementih enako ureditev oprostitve plačevanja nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča vsebuje tudi Odlok o NUSZ (na podlagi katerega je bila izdana tudi izpodbijana odločba) v 11. členu in sicer, da se plačevanja nadomestila na podlagi vloge stranke za dobo pet let oprosti zavezanec, ki je fizična oseba in kupi stanovanje v novozgrajenem večstanovanjskem objektu kot posamezen del stavbe ali zgradi družinsko stanovanjsko hišo, če je ob ceni stanovanja oziroma v dokazljivem delu v ceni stanovanja ali za gradnjo družinske stanovanjske hiše Mestni občini Kranj neposredno plačal stroške za opremljanje stavbnega zemljišča; doba oprostitve plačevanja nadomestila začne teči z dnem vselitve v stanovanje ali stanovanjsko hišo (prvi odstavek). O oprostitvi plačevanja nadomestila na podlagi vloge zavezanca odloči direktor občinske uprave (drugi odstavek).

13. Iz povzetih določb 59. člena ZSZ/84 in 11. člena Odloka o NUSZ torej nedvomno izhaja, da oprostitev plačevanja nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča (ki je možna v zgoraj opisanih primerih) začne teči, ko se zavezanec za plačilo nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča vseli v stanovanje ali stanovanjsko hišo, za katerega oziroma za katero je oproščen plačila NUSZ.

14. Z odločbo, št. 422-88/2012-4-48/04 z dne 4. 10. 2012, ki se nahaja v upravnih spisih (in ki jo je tožnik tudi priložil k tožbi), je bilo vlogi tožnika in A. A. za oprostitev plačevanja nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča za dobo petih let za stanovanjsko hišo na naslovu ..., Kranj, na zgoraj citirani pravni podlagi ugodeno, iz njene obrazložitve pa tudi izhaja, da začne teči doba oprostitve z dnem vselitve v stanovanjsko hišo. Tožnik ne v upravnem postopku odmere NUSZ (kot tudi ne sedaj v tožbi) ni zatrjeval, da se je v stanovanjsko hišo na naslovu ..., Kranj, za katero je oproščen plačevanja NUSZ, vselil, le s tem dejanjem, ki bi moralo biti tudi ustrezno izkazano (npr. potrdilo o prijavi stalnega prebivališča), pa bi pričela teči petletna doba oprostitve plačevanja NUSZ. Odločitev organa je tako tudi po presoji sodišča bila pravilna, zato tožnik brez uspeha ugovarja, da oprostitev plačevanja NUSZ velja z izdajo oziroma pravnomočnostjo odločbe z dne 4. 10. 2012. 15. Tožnik v tožbi (in nato še bolj podrobno tudi v odgovoru na odgovor na tožbo toženke) ugovarja pristojnost organa za odločanje, kot tudi opredelitvi toženke v tem upravnem sporu, s čemer tudi ne more biti uspešen.

16. Glede postopka za odmero in pobiranje ter vračanje nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča, prisilne izterjave, odpisa zaradi neizterljivosti, zastaranja in plačila obresti od nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča, ki ga zavezanec ni plačal v predpisanem roku, se uporabljajo določbe zakona o davkih občanov (prvi odstavek 63. člena ZSZ/84) oziroma (glede na njegovo veljavnost v času izpodbijane odločbe) določbe ZDavP-2. Tako je v 403. členu določena pristojnost davčnega organa in sicer zavezanec plačuje nadomestilo na podlagi odločbe, ki mu jo izda davčni organ, kjer nepremičnina leži, v 404. členu pa, da davčni organ izdaja odločbe o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča po uradni dolžnosti na podlagi občinskega odloka in vrednosti točke, ki veljata na dan 1. januarja leta, za katero se določa nadomestilo, da nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča določi zavezancem davčni organ na podlagi podatkov občine do 31. marca za tekoče leto oziroma v treh mesecih po prejemu podatkov, ki mu jih posreduje občina. Nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča se plačuje za leto vnaprej (prvi del 405. člena ZDavP-2).

17. Iz zadnje citiranih določb ZDavP-2 je torej nedvoumno razvidno, da je davčni organ (na prvi stopnji je v obravnavanem primeru to Finančna uprava Kranj kot organ v sestavi Ministrstva za finance) pristojen za odločanje o odmeri NUSZ. To pa posledično pomeni, da je za odločanje o pritožbah zoper odločitve tega organa na podlagi 25. člena Zakona o državni upravi (po tej določbi ministrstvo odloča v upravnem postopku na drugi stopnji o pravnih sredstvih zoper upravne akte, ki jih izda organ v sestavi) pristojno Ministrstvo za finance (katerega organ v sestavi je tudi Sektor za upravni postopek na II. stopnji s področja carinskih in davčnih zadev). Ministrstvo pa po izrecni zakonski določbi v upravnem sporu zastopa Republiko Slovenijo (peti odstavek 17. člena Zakona o upravnem sporu - v nadaljevanju ZUS-1).

18. Glede na povedano je sodišče tožbo tožnika na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 zavrnilo kot neutemeljeno, saj je ugotovilo, da je bil postopek pred izdajo izpodbijane odločbe pravilen, odločba pa je utemeljena na zakonu, kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti, pa sodišče tudi ni našlo.

19. Sodišče je odločitev sprejelo na seji, brez oprave glavne obravnave, ker je bilo sporno vprašanje uporabe materialnega prava, tožnik pa je kot dokaz predlagal vpogled v listine, ki so del upravnega spisa in ki jih je sodišče vpogledalo v okviru presoje zakonitosti in pravilnosti izpodbijanega akta (prvi odstavek in druga alineja drugega odstavka 59. člena ZUS-1).