Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Določilo 225. člena ZFPPIPP ne govori o unovčenju stečajne mase, saj nalaga dolžnost ločenega vodenja in upravljanja, ne pa tudi ločene prodaje. Določilo bo zato pravilno upoštevano tudi, če se dva ali več predmetov ločitvene pravice oziroma nepremičnin prodaja kot celoto na eni dražbi, saj so posamezni sklopi (predmeti ločitvene pravice) posebej ovrednoteni (v deležu do celote) in bo s prodajo na vsaki od dražb oblikovanih več posebnih stečajnih mas (kolikor je predmetov ločitvene pravice), iz katerih se bodo poplačevali ločitveni upniki po vrstnem redu, kot so njihove hipoteke vpisane na parcelah. Treba je namreč upoštevati načelo zagotavljanja najboljših pogojev za poplačilo (vseh) upnikov. To pomeni najboljše pogoje za celotno stečajno maso.
Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.
1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo: - o prodaji premoženja stečajnega dolžnika KOMPLEKS št. I – prosta gradbena parcela, ki ga sestavljata stavbno zemljišče parc. št. 1716/1 v izmeri 5286 m² po ocenjeni vrednosti 133.207,20 EUR in parc. št. 1716/4 v izmeri 207 m² po ocenjeni vrednosti 5.216,40 EUR k.o. X tako, da se opravi prodaja na podlagi javne dražbe, izklicna cena se določi v višini 138.423,60 EUR, varščina pa v višini 13.842,36 EUR, kompleks se prodaja kot celota, skupna površina meri 5493 m² (I. odstavek izreka), - o prodaji premoženja stečajnega dolžnika PROIZVODNJE, to je KOMPLEKS št. III. - proizvodni kompleks (zemljišče in zgradbe), s skladiščnim platojem, ki ga sestavljajo:
1. stavbna zemljišča in objekti v k.o. X: parc. št. 1717/2 v izmeri 102 m², parc. št. 1719/1 v izmeri 1559 m², parc. št. 1719/4 v izmeri 85 m², parc. št. 1719/5 v izmeri 68 m², parc. št. 1720 v izmeri 2403 m², parc. št. 1722 v izmeri 898 m², parc. št. 1724/1 v izmeri 1537 m², parc. št. 1724/2 v izmeri 209 m², parc. št. 1727/1 v izmeri 2339 m² in parc. št. 1729 v izmeri 1218 m²,
2. oprema in modeli v vrednosti 392.197,00 EUR, tako, da se prodaja opravi na podlagi javne dražbe, izklicna cena se določi v višini 1.043.229,41 EUR, varščina v višini 104.322,94 EUR, kompleks pa se prodaja kot celota (II. odstavek izreka).
2. Ločitveni upnik G. d.o.o. je vložil zoper sklep pravočasno pritožbo zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava ter predlagal razveljavitev sklepa in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v nov postopek.
3. Pritožba ni utemeljena.
4. Sodišče prve stopnje je na podlagi predloga stečajnega upravitelja odločilo, da se premoženje stečajnega dolžnika, ki ga sestavljajo predmeti več ločitvenih pravic (med drugim tudi pritožnikovih) prodaja kot celota, in sicer kompleks št. I - prosta gradbena parcela (ki ga sestavljata 2 parceli), in kompleks št. III. - proizvodni kompleks (zemljišče in zgradbe) s skladiščnim platojem (10 parcel) ter oprema in modeli, in to na podlagi javne dražbe, pri čemer se ločeno draži kompleks št. I. in ločeno kompleks št. III. Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa izhaja, da so posamezne parcele ovrednotene tudi v deležu od celote, tako da se posamezna ločitvena in splošna stečajna masa formira v deležu od dosežene kupnine za celoten kompleks na javni dražbi.
5. Pritožnica očita sodišču prve stopnje, da s prodajo kompleksa kot celote krši pravilo iz 225. člena ZFPPIPP o oblikovanju splošne in posebne stečajne mase, načelo zagotavljanja najboljših pogojev za poplačilo upnikov (47. člen ZFPPIPP) in načelo enakega obravnavanja upnikov (46. člen ZFPPIPP). Posebej opozarja, da ima pri kompleksu št. I., ki vključuje parceli št. 1716/1 in št. 1716/4, na parceli št. 1716/4 vknjiženo ločitveno pravico na prvem mestu, pri kompleksu št. III. pa ločitveno pravico na prvem mestu pri parceli št. 1719/3. S samostojnim licitiranjem teh parcel bi bila za vsako od teh parcel po mnenju pritožnice dosežena višja cena kot pa v kompleksu. Sodišču prve stopnje očita favoriziranje drugih ločitvenih upnikov. Vendar sodišče druge stopnje pritožbi ne more pritrditi.
6. Sodišče druge stopnje sledi sicer skopi obrazložitvi sodišča prve stopnje, ki povzema navedbe upravitelja, vendar se iz nje da razbrati, da se smiselno strinja z upraviteljivimi argumenti za prodajo v sklopih.
7. Ne drži, da upravitelj ni utemeljil, da bo s prodajo po sklopih dosegel največji možni izplen za stečajno maso (prim. zadnji odstavek 3. strani in tretji odstavek 4. strani izpodbijanega sklepa). Pritožbeno sodišče navedenim razlogom pritrjuje v celoti.
8. Tretji odstavek 225. člena ZFPPIPP določa, da je treba v zvezi z vsakim posameznim premoženjem, ki je predmet ločitvene pravice, oblikovati posebno stečajno maso, ter to premoženje voditi in upravljati ločeno od:
1. premoženja, ki spada v splošno stečajno maso, in
2. premoženja, ki spada v druge posebne stečajne mase.
Citirano določilo ne govori o unovčenju stečajne mase, saj nalaga dolžnost ločenega vodenja in upravljanja, ne pa tudi ločene prodaje. Določilo bo zato pravilno upoštevano tudi, če se dva ali več predmetov ločitvene pravice oziroma nepremičnin prodaja kot celoto na eni dražbi, saj so posamezni sklopi (predmeti ločitvene pravice) posebej ovrednoteni (v deležu do celote) in bo s prodajo na vsaki od dražb oblikovanih več posebnih stečajnih mas (kolikor je predmetov ločitvene pravice), iz katerih se bodo poplačevali ločitveni upniki po vrstnem redu, kot so njihove hipoteke vpisane na parcelah. Treba je namreč upoštevati načelo zagotavljanja najboljših pogojev za poplačilo (vseh) upnikov. To pomeni najboljše pogoje za celotno stečajno maso. Sodišče druge stopnje pritrjuje upravitelju, da posameznih parcel ne bo mogoče prodati, če se bodo prodajale ločeno izven preostalega kompleksa. Načelo zagotavljanja najboljših poplačilnih pogojev je treba razumeti v smislu zagotavljanja najboljšega izida za celotno stečajno maso, ne pa zgolj za posameznega (ločitvenega) upnika. Če nekaterih parcel ne bo mogoče prodati, to nikakor ne more biti najboljši izid za stečajno maso. Zato je odločitev sodišča prve stopnje, da premoženje prodaja v (dveh) kompleksih, pravilna. V prid takšne odločitve govorijo tudi mnenja ostalih ločitvenih upnikov, ki z njo soglašajo oziroma ji ne nasprotujejo. To ne pomeni favoriziranja drugih ločitvenih upnikov, nasprotno, prav pri ločeni prodaji posameznih parcel, ki so z drugimi parceli proizvodno, tehnološko ali infrastrukturno povezane, bi takšna prodaja pomenila favoriziranje pritožnika v primerjavi z ostalimi upniki. V obravnavanem primeru prav prodaja v sklopu vodi k enakemu obravnavanju upnikov. Pritožnik sicer trdi, da sklopi niso primerno oblikovani, ne pove pa, kako naj bi bili sestavljeni, da bi vseeno omogočili prodajo celotnega premoženja.
9. Pritožnica navaja, da je iz prodaje izključen objekt, ki predstavlja upravno zgradbo na parceli št. 1723 k.o. X, kar naj bi dokazovalo, da delitev na predlagane komplekse ni optimalno ustrezna niti nujna. Vendar že pritožnik sam ugotavlja, da so podani objektivni razlogi (pravne napake), ki pogojujejo izključitev upravne zgradbe iz kompleksa. Zato prodaja upravne zgradbe ne bi bila dopustna. V konkretnem primeru pa takšnih razlogov ni.
10. Ni utemeljen pritožbeni očitek, da je nesklepčen zaključek sodišča prve stopnje, da posameznih parcel ne bi bilo mogoče prodati, če se ne bi prodajale v kompleksih. Glede na to, da gre za povezane parcele, je takšen zaključek logičen in življenjsko pričakovan ter prepričljiv. Splošno je znano, da se parcela brez dostopa težko prodaja oziroma da nezmožnost dostopa potencialne kupce lahko odvrne. Pričakovanja pritožnika, da bo prav zaradi možnosti dostopa lahko s parcelo, ki je v naravi pot, dosegel zvišanje cene, niso izkazana. Prav tako ne pričakovanja glede kompleksa št. III. Pritožnik zmotno primerja ustanovitev hipoteke z možnostjo prodaje, saj posla nista primerljiva.
11. Sodišče druge stopnje je presodilo navedbe pritožbe, ki so odločilnega pomena (prvi odstavek 360. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP). Izrecno uveljavljani pritožbeni razlogi so se izkazali za neutemeljene. Ker niso podani niti tisti, na katere pazi sodišče druge stopnje po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP), je bilo treba pritožbo zavrniti in izpodbijani sklep potrditi (353. člen ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).