Jedro

Čeprav tožena stranka v obrazložitvi izpodbijane odločbe ni navedla, na podlagi katerih predpisov je odpravila prvostopno odločbo in katere predpise mora prvostopni organ v ponovnem postopku upoštevati, ta pomanjkljivost ni vplivala na pravilnost odločitve tožene stranke v smislu 2. odstavka 39. člena Zakona o upravnih sporih.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Tožnica je najprej vložila tožbo po 1. odstavku 26. člena zakona o upravnih sporih zaradi molka drugostopnega organa o njeni pritožbi zoper odločbo Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, območna enota ... z dne 24.11.1992, s katero je bilo njenemu zahtevku za povračilo stroškov nabave zdravila Interferon alfa ugodeno za 223 ampul v skupnem znesku 138.483 ATS, o tolarski protivrednosti po nakupnem menjalniškem tečaju na dan izplačila, za 329 ampul v znesku 204.309 ATS pa je bil zahtevek zavrnjen. Med tekom upravnega spora je tožena stranka sporočila, da je izpodbijano odločbo odpravila in zadevo vrnila v ponovni postopek s svojo odločbo z dne 17.04.1993. Zato je sodišče tožnico po odvetniku pozvalo, da na podlagi 32. člena zakona o upravnih sporih (ZUS) sporoči sodišču ali je z odločbo tožene stranke zadovoljna, ali vztraja in koliko vztraja pri tožbi z dne 14.04.1992 ali pa jo razširja na to odločbo. Sporočila je, da z drugostopno odločbo ni zadovoljna in da svojo tožbo razširja tudi na to odločbo in vztraja pri povrnitvi stroškov za nabavo zdravil v tujini v znesku 165.807 ATS.

Z izpodbijano odločbo je tožena stranka v celoti odpravila prvostopno odločbo ter zadevo vrnila v ponovni postopek in odločanje, ker se podatek o količini in vrsti zdravil, do katerih naj bi bila tožnica upravičena in je naveden v izpodbijani odločbi, ne ujema s podatki iz mnenja zdravniške komisije druge stopnje ter zato, ker iz izpodbijane odločbe prve stopnje ni razvidno, na podlagi katerega menjalniškega tečaja se bo izplačala tolarska protivrednost odobrenega zneska za nabavo zdravil, saj je navedeno le, da se upošteva nakupna vrednost menjalniškega tečaja, in tudi obrazložitev odločbe ni jasna.

V tožbi tožnica navaja, da dejansko stanje v upravnem postopku ni bilo popolno ugotovljeno, čeprav je toženi stranki predložila vso dokumentacijo o tem, da je po receptih, ki jih je ob nabavi puščala v Avstriji, nabavila zdravila, to pa je razvidno tudi iz medicinske dokumentacije. Navaja tudi, da je porabila več zdravil kot jih obravnava prvostopna odločba, ki zajema le zdravljenje do 21.5.1992, medtem ko iz mnenja Splošne bolnišnice ... z dne 27.8.1992 izhaja, da se je zdravila tudi še v mesecu avgustu 1992, da je v tujini nabavila najmanj 959 ampul zdravila, v bolnici pa je prejela le 148 ampul. Dejansko stanje, ki je razvidno iz podatkov v sodnem spisu, je drugačno kot je bilo ugotovljeno v upravnem postopku, kar naj sodišče ugotovi. Predlaga, da sodišče tožbi ugodi in odpravi prvostopno odločbo Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, Območne enote ... z dne 24.11.1992 in drugostopno odločbo Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, direkcije ... z dne 17.4.1993 in toženi stranki naloži, da je dolžna tožeči stranki povrniti 165.807 ATS v tolarski protivrednosti po prodajnem tečaju Nove kreditne banke ... na dan plačila.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo navaja, da je med tekom upravnega spora zaradi molka organa druge stopnje odpravila izpodbijano odločbo prvostopnega organa in zadevo vrnila v ponovni postopek prvostopnemu organu. Smiselno predlaga, da sodišče tožbo zavrne.

Tožba ni utemeljena.

Z izpodbijano odločbo je tožena stranka v celoti odpravila prvostopno odločbo, kar pomeni, da je zadevo vrnila v stanje pred odločitvijo o tožničinem zahtevku za povrnitev stroškov za zdravila. Prvostopni organ je sicer po navodilih tožene stranke ponovno odločil z odločbo z dne 05.05.1993 in zahtevku delno ugodil, tožnica pa je zoper to odločbo dne 27.5.1993 vložila pritožbo, ki ni predmet tega upravnega spora in je tožena stranka po tožničinih navedbah še ni rešila. Tožena stranka je po presoji sodišča utemeljeno odpravila izpodbijano prvostopno odločbo, čeprav v obrazložitvi izpodbijane odločbe ni navedla, na podlagi katerih predpisov je odpravila prvostopno odločbo in katere predpise mora prvostopni organ v ponovnem postopku upoštevati, vendar ta pomanjkljivost ni vplivala na pravilnost odločitve tožene stranke v smislu 2. odstavka 39. člena zakona o upravnih sporih (ZUS, Uradni list SFRJ, št. 4/77, popravek 36/77, in Uradni list RS, št. 55/92). Prvostopni organ je namreč v svoji odločbi nepopolno ugotovil dejansko in pravno stanje, saj v obrazložitvi svoje odločbe ni ugotovil dejanske količine in vrste pripadajočih in uporabljenih zdravil za tožnico, niti ni navedel vrste bolezni niti predpisa, na podlagi katerega je del tožničinega zahtevka zavrnil, s čimer je kršil pravila postopka v smislu določb 5., 7., 135., 136. in 2. odstavka 209. člena zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP, Uradni list SFRJ, št. 47/86 - prečiščeno besedilo in Uradni list RS, št. 55/92). Poleg tega tudi izrek prvostopne odločbe ni bil dovolj določen v smislu 2. odstavka 208. člena ZUP glede uporabe menjalniškega tečaja za povračilo stroškov tožnici za v tujini kupljena zdravila za njeno zdravljenje.

Zaradi tega tožnica ni mogla uspeti v tem upravnem sporu in je sodišče tožbo zavrnilo na podlagi 2. odstavka 42. člena zakona o upravnih sporih (ZUS). Določbe ZUP in ZUS je sodišče uporabilo kot določbe predpisov Republike Slovenije v skladu z določbo 1. odstavka 4. člena ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Ur. l. RS, št. 1/91-I in 45/I/94).