Jedro

Pritožnik je v predlogu za preložitev naroka izkazal da je v Italiji na prestajanju kazni. Kazen sicer prestaja na domačem naslovu v Republiki Italiji, vendar se brez posebnega soglasja ne sme oddaljiti iz tega naslova, poleg tega pa je moral izročiti tudi osebne dokumente. Povedano pomeni, da brez dokumentov niti ne more v Republiko Slovenijo, sodišče prve stopnje pa ni (uradno) preverilo, ali sploh obstaja možnost, da bi pristojni italijanski organ dal storilcu dovoljenje za odhod v drugo državo. Glede na povedano je sodišče kršilo postopek, ker storilca ni zaslišalo, saj je bil njegov izostanek upravičen, o razlogu za izostanek je bilo sodišče tudi pravočasno obveščeno. V opisani situaciji bi sodišče moralo ugoditi predlogu za preložitev in samo zaprositi italijanske organe, ali dovolijo prihod storilca v Slovenijo (ali pa počakati do izteka kazni), oziroma bi njegovo zaslišanje lahko opravilo s pomočjo videokonference.

Izrek

I.Pritožbi se ugodi in se izpodbijana sodba razveljavi, zadeva pa vrne sodišču prve stopnje v novo odločitev.

Obrazložitev

1.Z izpodbijano sodbo je Okrajno sodišče v Kopru kot neutemeljeno zavrnilo storilčevo zahtevo za sodno varstvo zoper odločbo o prekršku Policijske postaje Koper št. 555009512849-9 z dne 12.4.2022, s katero je bil storilec spoznan za odgovornega za prekršek po prvem odstavku 33. člena ZPPPD in s katero mu je bila izrečena globa v znesku 208,65 EUR.

2.Zoper sodbo se storilec pritožuje po svoji zagovornici. Vztraja, da je pakete v njegovem taksiju pozabila ena od njegovih strank. V zvezi s tem je predlagal svoje zaslišanje in zaslišanje policistov, ki sta obravnavala njegov primer. Sodišče je sicer zaslišalo policista, vendar v nenavzočnosti storilca, čeprav je ta opravičil svoj izostanek. Storilec zato z izpovedbo ni bil seznanjen in se do nje ni mogel opredeliti, sodišče pa je na to izpovedbo oprlo svojo odločitev. Zaslišanja obremenilne priče ni mogoče izvesti v odsotnosti storilca. Storilec je v Italiji v hišnem priporu, ki bo trajal do marca 2025. O tem je sodišču priložil dokaz, zagovornica je sodišče pravočasno obvestila. Niti storilec niti zagovornica nista nikoli prejela pisnega obvestila sodišča, da se prošnji ne ugodi, prav tako tudi ne kakšnega poziva na odpravo pomanjkljivosti (sklep o hišnem priporu je bil v italijanskem jeziku, čeprav je očitno, da ga je sodišče razumelo). Ni jasno, od kod sodišču navedba, da bi lahko dobil dovoljenje italijanskih organov za udeležbo na zaslišanju. S svojim postopanjem je sodišče kršilo storilčevo pravico do obrambe. Poleg tega v sodbi tudi ni pojasnjeno, zakaj je sodišče zaslišalo samo enega od predlaganih policistov. Podrejeno pa kršitelj navaja, da bi bili v tej zadevi lahko izpolnjeni pogoji za izrek opomina. Gre za voznika taksija, na dan Silvestrova je bilo v njegovem vozilu veliko strank, ki so očitno posedovale različne predmete, za katere storilec ni vedel. Opomin bi bila zadostna sankcija, da bi v bodoče take prekrške preprečil.

3.Pritožba je utemeljena.

4.Pritožnik pravilno opozarja, da je bila kršena njegova pravica do zaslišanja (3. točka prvega odstavka 155. člena Zakona o prekrških, v nadaljevanju ZP-1). V predlogu za preložitev naroka je izkazal, da je v Italiji na prestajanju kazni. Kazen sicer prestaja na domačem naslovu v Republiki Italiji, vendar se brez posebnega soglasja ne sme oddaljiti iz tega naslova, poleg tega pa je moral izročiti tudi osebne dokumente. Povedano pomeni, da brez dokumentov niti ne more v Republiko Slovenijo, sodišče prve stopnje pa ni (uradno) preverilo, ali sploh obstaja možnost, da bi pristojni italijanski organ dal storilcu dovoljenje za odhod v drugo državo.

5.Glede na povedano je sodišče kršilo postopek, ker storilca ni zaslišalo, saj je bil njegov izostanek upravičen, o razlogu za izostanek je bilo sodišče tudi pravočasno obveščeno (vloga zagovornice, ki jo je sodišče prejelo že 23.4.2024). V opisani situaciji bi sodišče moralo ugoditi predlogu za preložitev in samo zaprositi italijanske organe, ali dovolijo prihod storilca v Slovenijo (ali pa počakati do izteka kazni), oziroma bi njegovo zaslišanje lahko opravilo s pomočjo videokonference. Pritožbeno sodišče je zato pritožbi ugodilo, izpodbijano sodbo razveljavilo, zadevo pa vrnilo v novo odločitev (peti odstavek 163. člena ZP-1).

-------------------------------

1Pri priloženi odločbi gre za alternativno obliko prestajanja zaporne kazni po določbah italijanskega Zakona št. 354 z dne 26.7.1975 in ne za hišni pripor.