Jedro

Ukrep odstranitve posega v prostor je neločljivo povezan z vzpostavitvijo prejšnjega stanja. S pavšalnimi pritožbenimi trditvami, da bi odstranitev posega v prostor posegala v stabilnost same stavbe, tožnika nista izkazala, da vrnitev v prejšnje stanje ni možna in da bi bilo zato treba izreči drugačno sanacijo posega. Tudi zatrjevanje, da bi z vzpostavitvijo prejšnjega stanja nastala škoda, ne pomeni, da vrnitev v prejšnje stanje ni možna.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi 1. odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 50/97 in 70/2000, ZUS) zavrnilo tožbo zoper odločbo tožene stranke z dne 28.3.2001. Z navedeno odločbo je tožena stranka zavrnila pritožbo zoper odločbo urbanističnega inšpektorja Inšpektorata Republike Slovenije za okolje in prostor, Območna enota L. z dne 13.12.2000. S citirano odločbo je bilo tožnikoma, kot investitorjema, med drugim naloženo, da morata v roku 45 dni po prejemu odločbe odstraniti kukerle širine 5,00 m in višine 1,00 m na južni strehi stanovanjskega objekta in balkon 5,00 m x 1,20 m v I. nadstropju na severni fasadi istega objekta, vse na zemljišču s parc. št. 974/484 k.o. Č. ter vzpostaviti prejšnje stanje na lastne stroške.

Sodišče prve stopnje je v obrazložitvi navedlo, da v obravnavani zadevi ni sporno, da sta tožnika kot investitorja postavila kukerle na južni strehi stanovanjskega objekta, na severni fasadi istega objekta pa sta postavila balkon v prvem nadstropju, za ta poseg v prostor pa pred pričetkom del nista imela pravnomočnega upravnega dovoljenja. Ker je v postopku urbanistične inšpekcije pomembno le to, ali ima investitor za opravljeni poseg v prostor ustrezno pravnomočno upravno dovoljenje, tega pa tožnika nista imela, je izpodbijana odločba tožene stranke pravilna in zakonita. Zato tudi ni mogoče upoštevati tožbenih navedb, da kukerle bistveno ne vpliva na naklon ali velikost strehe ter da poseg ne ogroža javnega interesa ali interesa sosedov, saj to v postopku urbanistične inšpekcije ni pomembno. Določilo 73. člena Zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS št. 18/84, 37/85 in 29/86 ter Uradni list RS št. 26/90, 3/91, 18/93, 47/93, 71/93, 29/95 in 44/97 v nadaljevanju: ZUN) se nanaša na vse posege v prostor, ne glede na razloge, zaradi katerih sta tožnika izvedla ta poseg. Glede ustreznosti izrečenega ukrepa se sklicuje na razloge v odločbi tožene stranke, dodaja pa, da tožnika niti ne zatrjujeta, da vzpostavitev v prejšnje stanje ni mogoča. Tožnika vlagata pritožbo zaradi bistvenih kršitev določb postopka in zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Posebej navajata, da je izrečeni ukrep glede na opravljeni poseg pretiran in neustrezen.

Vrnitev v prejšnje stanje, na škodo celotnega objekta ni možna, kar je splošno znano in očitno že ob ogledu objekta. Poseg prenove strešne kritine je bil nujen, ker je zamakalo. Ob tem sta tožnika neznatno, skladno z ostalimi v okolju, dvignila streho za kukerle. Sporni balkon je bi že v grobem izdelan, saj je podaljšek zgornje ploščadi, tako da bi njegova odstranitev posegla v stabilnost same stavbe. Ker vzpostavitev prejšnjega stanja ni mogoča in tudi ne smotrna, se lahko poseg tudi drugače sanira. Upravni organi so skladno s temeljnimi načeli upravnega postopka dolžni pri izrekanju ukrepov uporabiti za stranko ugodnejši ukrep, s katerim se tudi doseže namen predpisa. Sodišče je neutemeljeno kot nepomembne zavrnilo tožbene navedbe, da poseg bistveno ne vpliva na naklon in velikost strehe ter da ne ogroža javnega interesa ali interesa sosedov, saj ukrep bistveno vpliva na življenjske in bivalne pogoje ter lastnino tožnikov.

Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.

Pritožba ni utemeljena.

Po presoji pritožbenega sodišča je sodišče prve stopnje utemeljeno zavrnilo tožbo. V obravnavani zadevi ni sporno, da sta tožnika posegla v prostor brez ustreznega pravnomočnega upravnega dovoljenja, ki bi ga glede na določbe 51. člena ZUN morala imeti. V ZUN je namreč uveljavljena ureditev, ki določa, da je za vsak poseg v prostor potrebno ustrezno upravno dovoljenje. Na podlagi določila 1. odstavka 50. člena ZUN mora investitor za graditev objektov in naprav pridobiti lokacijsko dovoljenje. V 51. členu ZUN so določene izjeme, za katere lokacijsko dovoljenje ni potrebno, in ki se med drugim nanašajo na tekoča vzdrževalna dela na obstoječih objektih, s katerimi se znatneje ne spremeni zunanjost objekta, in adaptacije, s katerimi se bistveno ne spreminja zunanjost, zmogljivost in se ne posega v konstrukcijske elemente objekta. Po določilu 4. odstavka 51. člena ZUN pa mora investitor tudi za ta dela pred pričetkom del pridobiti odločbo o priglasitvi del. Če se gradi ali drugače posega v prostor brez lokacijskega dovoljenja ali odločbe o dovolitvi priglašenih del, na podlagi 1. odstavka 73. člena ZUN organ urbanistične inšpekcije odredi, da se objekt ali del objekta odstrani, vzpostavi prejšnje stanje ali drugače sanira poseg v prostor, če vzpostavitev v prejšnje stanje ni možna. Za presojo zakonitosti urbanističnega ukrepa je torej bistveno, ali je investitor izvedel poseg v prostor brez predpisanega dovoljenja. Ker tožnika za obravnavani poseg nimata dovoljenja, pritožbeni ugovori, ki se nanašajo na razloge, ki jih navajata za svoje ravnanje, in na vpliv spornega posega v okolju, na odločitev ne vplivajo. Izrečeni ukrep temelji na neposrednem ogledu stanja na kraju samem. Ukrep odstranitve posega v prostor je neločljivo povezan z vzpostavitvijo prejšnjega stanja. S pavšalnimi pritožbenimi trditvami, da bi odstranitev posega v prostor posegala v stabilnost same stavbe, pa tožnika nista izkazala, da vrnitev v prejšnje stanje ne bi bila možna in da bi bilo zato treba izreči drugačno sanacijo posega. Tudi zatrjevanje, da bi z vzpostavitvijo prejšnjega stanja nastala škoda, ne pomeni, da vrnitev v prejšnje stanje ni možna. Po presoji pritožbenega sodišča je zato sodišče prve stopnje pravilno presodilo, da so bili izpolnjeni pogoji za izrek inšpekcijskega ukrepa po določbi 1. odstavka 73. člena ZUN, da se sporni poseg odstrani ter vzpostavi prejšnje stanje.

Ker razlogi, zaradi katerih se sodba izpodbija, niti razlogi, na katere je pritožbeno sodišče dolžno paziti po uradni dolžnosti, niso podani, je pritožbeno sodišče na podlagi določbe 73. člena ZUS pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.