Jedro

V sporih iz razmerij med starši in otroki sodišče po uradni dolžnosti ugotavlja dejstva in izvaja dokaze, če je to potrebno za zaščito otrok in drugih oseb, ki niso zmožne same skrbeti za svoje pravice in koristi. Sicer pa sta stranki tisti, ki morata priskrbeti procesno gradivo, t. j. navesti pravno odločilna dejstva in predlagati dokaze.

V družinskih sporih sodišče ni vezano na postavljene zahtevke, je pa o njih dolžno odločiti.

Izrek

I. Pritožbi se delno ugodi in se sodba sodišča prve v V. točki izreka razveljavi in se zadeva v tem obsegu ter glede predloga za izdajo dopolnilne sodbe vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

II. Sicer se pritožba zavrne in se sodba sodišča prve stopnje v izpodbijanem, a nerazveljavljenem delu (II. točka izreka) potrdi.

III. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo mladoletnega sina pravdnih strank dodelilo v varstvo in vzgojo tožnici (I. točka izreka). Tožencu je naložilo, da mora za preživljanje sina od 1. 6. 2012 dalje plačevati preživnino v višini 150,00 EUR mesečno, višji preživninski zahtevek (za mesec junij in avgust 2012) pa je zavrnilo (II. točka izreka). Odločilo je, da je stalno prebivališče mladoletnega otroka na naslovu tožnice (III. točka izreka). Tožbeni zahtevek za plačilo preživnine od 1. 11. 2011 do 30. 3. 2012 je izločilo v ločeno obravnavo (IV. točka izreka). Odločilo je še, da vsaka stranka nosi svoje stroške postopka (V. točka izreka).

2. Toženec se pritožuje zoper II. točko izreka sodbe (glede ugodilnega dela) in zaradi opustitve odločitve o stikih. Uveljavlja vse pritožbene razloge in pritožbenemu sodišču predlaga, da sodbo v II. točki izreka spremeni tako, da preživninsko obveznost zniža na 80,00 EUR, glede ureditve stikov pa vrne zadevo v nov postopek oziroma, da sodbo v izpodbijanem delu v celoti razveljavi in zadevo vrne v nov postopek. V pritožbi navaja, da sodba nima razlogov o vseh odločilnih dejstvih oziroma so razlogi nejasni in sami s sabo v nasprotju, kar predstavlja bistveno kršitev določb postopka iz prvega odstavka 339. člena ZPP ter 8. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Nadalje pravi, da mu sodna pisanja niso bila vročena oziroma teh po oktobru 2011, ko je prijavil novo prebivališče na naslovu K. 19, ni nikoli prejel. Opozarja, da sodišče ni odločilo o stikih, zaradi česar je bistveno kršilo pravila postopka in ravnalo v nasprotju z določbami ZZZDR. Toženec je zainteresiran, da vzpostavi stike z otrokom, v kolikor bi bilo potrebno tudi s pomočjo CSD. Neformalen odvzem stikov je nezakonit, v nasprotju z otrokovo koristjo in predstavlja nedopusten poseg v pravico otroka in toženca do njunih medsebojnih stikov. Pritožuje se tudi zoper odločitev o višini preživnine. Sodišču očita, da ni preverjalo in upoštevalo njegovih preživninskih zmožnosti, zato je dejansko stanje zmotno in nepopolno ugotovljeno. Opozarja, da so se po vložitvi tožbe razmere bistveno spremenile, zaradi česar ni več zmožen plačevati 150,00 EUR, kot je bilo dogovorjeno pred CSD. V času sklenitve dogovora pred CSD je opravljal pridobitno dejavnost kot samostojni podjetnik in je razpolagal z dohodki. Od vložitve tožbe ne prejema nobene denarne pomoči s strani CSD in je praktično brez omembe vrednega premoženja. O tem bi se lahko sodišče prepričalo tudi samo pri CSD. V prometni nesreči dne 12. 11. 2012 je utrpel izjemno hude telesne poškodbe in je bil dalj časa hospitaliziran, zdravljenje po nesreči še traja, pri hoji pa uporablja berglje. Kljub vsemu je pripravljen plačevati minimalno preživnino v višini 80,00 EUR mesečno. Navaja še, da sodišče ni ugotavljalo, kje tožnica živi, kakšne ima stroške z bivanjem in podobno.

3. Tožnica na pritožbo ni odgovorila.

4. Pritožba je delno utemeljena.

5. Neutemeljene so pavšalne pritožbene navedbe toženca, s katerimi uveljavlja bistveno kršitev določb postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP (1). V sodbi so navedeni razlogi o vseh odločilnih dejstvih, razlogi so jasni in medsebojno skladni. Sodba tudi nima drugih nepravilnosti, zaradi katerih je ne bi bilo mogoče preizkusiti, zato očitana procesna kršitev ni podana.

6. Ne držijo pritožbene navedbe, da tožencu sodna pisanja niso bila vročena. Iz podatkov v spisu izhaja, da je bila vročitev pisanj (tožba s pozivom na odgovor, vabilo na narok za glavno obravnavo in sodba) opravljena pravilno v skladu s 142. členom ZPP. Sodišče je tožencu vročalo sodna pisanja na naslovu stalnega prebivališča K. 19, ki ga toženec kot naslov svojega prebivališča navaja tudi v pritožbi (list. št. 27, 28, 31 in 50). Na tožencu je bila odgovornost, da na naslovu svojega prebivališča poskrbi za dejanski prevzem sodnih pisanj. Če tega ni storil, je vročitev, po pravilih o fiktivni vročitvi, ki je bila opravljena v skladu z zakonskimi zahtevami, pravilna. Toženec je torej imel v postopku vse možnosti, da učinkovito brani svoje pravice, zato so pritožbene navedbe, ki merijo na kršitev pravice do izjave (8. točka drugega odstavka 339. člena ZPP), neutemeljene.

7. Pritožba neutemeljeno graja odločitev o višini preživnine, ki jo mora toženec plačevati za preživljanje mladoletnega sina. Po 129. členu ZZZDR (2) se preživnina določi glede na potrebe upravičenca in materialne ter pridobitne zmožnosti zavezanca. Ugotovljenim potrebam mladoletnega otroka, ki jih je sodišče prve stopnje ocenilo na 300,00 EUR, pritožba ne oporeka. Pritožbena graja vsebuje le očitek, da sodišče ni ugotavljalo, kje tožnica živi in kakšni so njeni stroški z bivanjem. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da stanovanjski stroški, v kolikor pritožba meri nanje, niso zajeti v priznanih življenjskih stroških mladoletnega otroka (primerjaj izpovedbo tožnice, na katero je sodišče oprlo svoje ugotovitve glede otrokovih potreb). Sicer pa je sodišče preživninske potrebe otroka ugotovilo na podlagi izpovedbe tožnice, ki ji toženec ni nasprotoval. 8. Toženec neutemeljeno očita sodišču, da ni ugotavljalo in upoštevalo njegovih preživninskih zmožnosti. Sodišče prve stopnje je preživninske zmožnosti pravdnih strank ugotovilo na podlagi razpoložljivih podatkov, ki jih je sodišču predložila tožnica, medtem ko toženec podatkov o svojem premoženjskem stanju sodišču ni posredoval. Pritožnik zmotno meni, da bi moralo sodišče pri CSD preverjati, ali toženec prejema socialno pomoč, saj tega toženec ni predlagal. V sporih iz razmerij med starši in otroki sodišče po uradni dolžnosti ugotavlja dejstva in izvaja dokaze le, če je to potrebno za zaščito otrok in drugih oseb, ki niso zmožne same skrbeti za svoje pravice in koristi (tretji odstavek 408. člena ZPP). Sicer pa sta stranki tisti, ki morata priskrbeti procesno gradivo, t. j. navesti pravno odločilna dejstva in predlagati dokaze (7. in 212. člen ZPP). Sodišče prve stopnje je torej ravnalo procesno pravilno in je tudi pravilno in popolno ugotovilo dejansko stanje. V družinskih sporih lahko stranki navajata dejstva in predlagata dokaze tudi v pritožbi (414. člen ZPP), vendar pritožbeno sodišče golih pritožbenih navedb (o domnevnem poslabšanju preživninskih zmožnosti toženca) ne more upoštevati. Glede na ugotovljena dejstva (da tožnica prejema socialno pomoč v višini 353,69 EUR mesečno in otroški dodatek v višini 114,00 EUR mesečno, da tožnica skrbi za otroka in da je toženec za preživljanje zmožen plačevati 150,00 EUR mesečno), je odločitev, da stranki krijeta vsaka polovičen delež preživninskega bremena, tudi materialnopravno pravilna.

9. Utemeljeno pa pritožba opozarja, da bi sodišče prve stopnje moralo odločiti o otrokovih stikih. Tožnica je v tožbi predlagala, da se tožencu pravica do stikov z mladoletnim sinom odvzame. V družinskih sporih sodišče ni vezano na postavljene zahtevke, je pa o njih dolžno odločiti (2. člen ZPP in drugi odstavek 408. člena ZPP). Ker sodba nima izreka glede stikov, je potrebno pritožbo toženca v tem delu šteti kot predlog za izdajo dopolnilne sodbe (tretji odstavek 327. člena ZPP). Pomanjkljivo sodbo, ki nima odločbe o vseh ali delu zahtevka, je namreč mogoče dopolniti z dopolnilno sodno odločbo, o čemer je pristojno odločati prvostopenjsko sodišče (prvi odstavek 325. člena ZPP). Pritožbeno sodišče pa je kljub določbi prvega odstavka 327. člena ZPP obravnavalo pritožbo zoper odločitev o preživnini, saj je določitev preživnine (brez odlašanja) otroku v korist. 10. Ker o zadevi ni bilo v celoti odločeno, je odločitev o pravdnih stroških preuranjena (četrti odstavek 164. člena ZPP). Zato je pritožbeno sodišče pritožbi delno ugodilo in izpodbijano sodbo v V. točki izreka razveljavilo in zadevo v tem obsegu ter glede predloga za izdajo dopolnilne sodbe vrnilo sodišču prve stopnje v nadaljnje sojenje (prvi odstavek 354. člen ZPP in tretji odstavek 327. člena ZPP). V ostalem je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in v izpodbijanem a nerazveljavljenem delu (II. točka izreka) potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

11. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo (tretji odstavek 165. člena ZPP).

(1) Zakon o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 73/2007 in nasl.)

(2) Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (Ur. l. SRS, št. 15/1976 in nasl.)