Jedro

Tridesetdnevni rok za vložitev tožbe je materialni prekluzivni rok, zato je tožba, ki je vložena po izteku tega roka, prepozna. Tožnikovo sklicevanje na težko zdravstveno stanje na rešitev zadeve nima vpliva.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom tožbo kot prepozno vloženo zavrglo.

Zoper sklep je pritožbo vložil tožnik zaradi nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja ter zmotne uporabe materialnega prava. V pritožbi navaja, da se ne strinja z odločbo tožene stranke št. ... v delu, kjer mu je bila priznana oziroma obračunana pokojnina v znesku 404,75 EUR. Meni, da bi mu morala biti glede na njegovo izobrazbo pokojnina priznana v višjem znesku. Res je, da je zamudil rok za vložitev tožbe zoper odločbo z dne 11. 3. 2010, to pa iz razloga, ker je bil hudo bolan in tudi hospitaliziran. To je sporočil že toženi stranki in če bo potrebno lahko predloži tudi ustrezne dokaze. Po mnenju tožnika gre za opravičljiv razlog, ki naj ga kot takega sodišče upošteva pri odločanju o pritožbi.

Pritožba ni utemeljena.

Po preizkusu zadeve pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje razčistilo dejstva, bistvena za odločitev v zadevi ter na podlagi pravilne uporabe materialnega prava tudi pravilno odločilo. Pri tem ni kršilo postopkovnih določb, na katere pritožbeno sodišče na podlagi drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami) pazi po uradni dolžnosti.

Iz dokumentacije v spisu je razvidno, da je tožnik vložil tožbo zoper dokončno odločbo tožene stranke št. ... z dne 11. 3. 2010, s katero je bil tožniku priznan in odmerjen sorazmerni del starostne pokojnine v znesku 404,75 EUR na mesec od 1. 1. 2010 dalje.

Zakon o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1, Ur. l. RS, št. 2/2004 in 10/2004) v prvem odstavku 72. člena določa, da se tožba vloži v 30 dneh od vročitve dokončnega upravnega akta. Tudi Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-1, Ur. l. RS, št. 106/99 s spremembami) v drugem odstavku 252. člena določa, da sodno varstvo lahko zavarovanec uveljavi v roku 30 dni od vročitve odločbe, izdane na drugi stopnji.

Kot je to ugotovilo sodišče prve stopnje in kar med strankama tudi ni sporno, izhaja pa tudi iz dokumentacije v upravnem spisu, je bila dokončna odločba št. ... z dne 11. 3. 2010 tožniku vročena 17. 3. 2010. Tožba zoper omenjeno odločbo pa je bila na sodišče vložena 13. 1. 2012. Tožba je bila nedvomno vložena po izteku zakonsko določenega 30 dnevnega roka, torej prepozno. Sodišče prve stopnje je zato utemeljeno na podlagi prvega odstavka 274. člena ZPP tožbo kot prepozno vloženo zavrglo. Glede sklicevanja tožnika v pritožbi na zdravstveno stanje, zaradi katerega ni pravočasno vložil tožbe, pa pritožbeno sodišče poudarja, da gre v primeru 30 dnevnega roka za vložitev tožbe za materialni prekluzivni rok, kar pomeni, da po izteku tega roka stranka ne more več uspešno uveljavljati sodnega varstva, saj je odločba zoper katero je bila vložena tožba, postala pravnomočna. To pa pomeni, da tožnikovo sklicevanje na težko zdravstveno stanje na rešitev zadeve nima nobenega vpliva.

Glede na navedeno je pritožbeno sodišče na podlagi 2. točke 365. člena ZPP pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.