Jedro

Nelegalna gradnja pomeni, da se gradnja oziroma dela, za katera je predpisano gradbeno dovoljenje, izvajajo oziroma so izvedena brez veljavnega gradbenega dovoljenja. V primeru nelegalne gradnje pristojni gradbeni inšpektor med drugim odredi, da se gradnja takoj ustavi ter da se že zgrajeni objekt ali del objekta v določenem roku na stroške inšpekcijskega zavezanca odstrani.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je bilo inšpekcijskemu zavezancu – tožeči stranki naloženo, da mora takoj po prejemu odločbe ustaviti gradnjo pritličnega prizidka ob južni fasadi večstanovanjskega objekta, …, na zemljišču s parc. št. 607/1 k.o. …, tlorisne velikosti cca 4,55 m x 3,50 m, enokapnega nadstreška ob vzhodni fasadi istega večstanovanjskega objekta, tlorisne velikosti cca 2,25 m x 8,00 m in dvokapnega nadstreška ob vzhodni strani enokapnega nadstreška istega večstanovanjskega objekta, ki je delno na zemljišču s parc. št. 607/1 ter delno na zemljišču s parc. št. 605/1 obe k.o. …, tlorisne velikosti cca 3,65 m x 9,50 m (točka 1 izreka odločbe), v 2. točki izreka odločbe je bilo tožeči stranki kot inšpekcijskemu zavezancu naloženo, da mora v treh mesecih po prejemu odločbe odstraniti objekte navedene v točki 1 izreka odločbe, pri čemer mu je bilo v 3. točki izreka odločbe pojasnjeno, da če v predpisanem roku ne bo opravil naloženega dejanja iz 2. točke izreka odločbe, bo to opravilo pooblaščeno podjetje na njegove stroške, v 4. točki izreka odločbe so mu bile naložene prepovedi iz 158. člena Zakona o graditvi objektov (v nadaljevanju ZGO-1) Ugotovljeno je bilo, da v postopku niso nastali stroški in da pritožba zoper odločbo ne zadrži njene izvršitve (točka 5 in 6 izreka odločbe).

V obrazložitvi izpodbijane odločbe prvostopenjski organ navaja, da je bil dne 9. 10. 2009 po uradni dolžnosti opravljen ogled zgrajenega prizidka ob južni fasadi večstanovanjskega objekta …, zgrajenega nadstreška ob vzhodni fasadi istega objekta ter zgrajenega prizidka ob vzhodni strani nadstreška. Zaradi ugotavljanja investitorstva gradnje prizidkov in nadstreška, so bili vsi zemljiškoknjižni lastniki večstanovanjskega objekta pozvani, da se izjasnijo o investitorstvu ter o času gradnje obeh prizidkov in nadstreška. Ugotovljeno je bilo, da je prizidek ob južni fasadi sestavljen iz dveh prizidkov. Investitor zahodnega dela prizidka je A.A. in je bil zgrajen okoli leta 1993, vzhodni del pritličnega prizidka pa je zgradil tožnik okrog leta 1995. Enokapni nadstrešek ob vzhodni fasadi večstanovanjskega objekta je zgradil tožnik okoli leta 1991, prizidek ob vzhodni strani nadstreška pa je zgradil tožnik okoli leta 2005. Ker je med ugotovitvenim postopkom tožnik obvestil gradbenega inšpektorja, da je na prizidku ob vzhodni strani enokapnega nadstreška odstranil montažne elemente – stranske zidove ter s tem prizidek spremenil v nadstrešek, je gradbeni inšpektor dne 29. 10. 2010 opravil kontrolni ogled stanja. Ugotovljeno je bilo, da je tožnik dejansko prizidek ob vzhodni strani enokapnega prizidka spremenil iz prizidka v dvokapni nadstrešek.

Inšpektor je pred pričetkom ugotovitvenega postopka preveril izdajo ustreznih dovoljenj za gradnjo nadstreška in prizidkov ob večstanovanjskem objektu in ugotovil, da ne obstajajo ustrezna dovoljenja za gradnjo nadstreška in prizidkov ob večstanovanjskem objektu (potrdilo po ZGO, odločba o dovolitvi priglašenih del po ZUN, gradbeno dovoljenje po ZGO-1), ali nerešena vloga, ki bi se jo lahko štelo za potrdilo po ZGO. Obstaja odločba o dovolitvi priglašenih del z dne 21. 6. 1999, s katero je investitorki B.B. ob večstanovanjski hiši dovoljena postavitev plinskega rezervoarja.

V nadaljevanju prvostopenjski organ podrobno navaja ugotovitve iz postopka: za prizidek ob južni fasadi večstanovanjskega objekta bi si moral tožnik kot investitor za gradnjo prizidka pridobiti odločbo o dovolitvi priglašenih del, vendar si odločbe ni pridobil, za enokapni nadstrešek ob vzhodni fasadi večstanovanjskega objekta, ki ga je tožnik zgradil okoli leta 1991, bi si moral po določilih takrat veljavnega ZUN za gradnjo enokapnega nadstreška, pridobiti odločbo o dovolitvi priglašenih del, vendar si odločbe ni pridobil. Dvokapni nadstrešek ob vzhodni strani nadstreška je zgradil tožnik okoli leta 2005. Po določilih takrat veljavnega ZGO-1 in Pravilnika o vrstah zahtevnih, manj zahtevnih in enostavnih objektov, o pogojih za gradnjo enostavnih objektov brez gradbenega dovoljenja in o vrstah del, ki so v zvezi z objekti in pripadajočimi zemljišči (v nadaljevanju Pravilnik), bi lahko tožnik nadstrešek zgradil brez pridobitve gradbenega dovoljenja, če bi bil izpolnjen pogoj iz 19. člena Pravilnika, da gre za enostavni objekt. Pri vpogledu v zemljiško knjigo je bilo ugotovljeno, da je parcela št. 607/1 k.o. …, na kateri je zgrajen obravnavani nadstrešek v solastnini z ostalimi lastniki večstanovanjskega objekta, parcela št. 605/1 k.o. …, na kateri je delno zgrajen obravnavni nadstrešek pa je v lasti C.C. in D.D., zato tožnik obravnavanega nadstreška ni mogel zgraditi brez pridobitve gradbenega dovoljenja.

Ob tako ugotovljenem dejanskem stanju je inšpektor ugotovil, da so izpolnjeni pogoji za izrek inšpekcijskega ukrepa po 152. členu ZGO-1, pri čemer je izrekel tudi prepovedi iz prvega in drugega odstavka 158. člena ZGO-1. Pritožbeni organ je pritožbo tožnika zavrnil kot neutemeljeno. Ugotavlja, da je prvostopenjski organ pravilno ugotovil, da so pritlični prizidek, enokapni nadstrešek in dvokapni nadstrešek na parc. št. 607/1 in 605/1 k.o. …, zgrajeni v nasprotju s predpisi, ki so veljali v času gradnje. Inšpekcijski ukrep po določbi 152. člena ZGO se nanaša tako na že zgrajene objekte kot tudi na objekte, ki so v gradnji. S potekom časa namreč objekt postane nelegaliziran, gradbeni inšpektor pa je pristojen ves čas ukrepati. Zastaralnih rokov zakon ne določa. Po določbi prvega odstavka 3. člena ZGO-1 se gradnja objekta, rekonstrukcija objekta in odstranitev objekta lahko začne na podlagi pravnomočnega gradbenega dovoljenja. V prvem odstavku 3. a člena pa ZGO-1 določa, da se gradnja enostavnega objekta lahko začne brez gradbenega dovoljenja. Ne glede na prejšnji odstavek, se enostavni objekti ne smejo postavljati v nasprotju s prostorskim aktom (drugi odstavek 3. a člena ZGO-1). V nadaljevanju obrazložitve pritožbeni organ navaja še 12. člen Uredbe o vrstah objektov glede na zahtevnost (v nadaljevanju Uredba). Meni, da je nesporno, da bi si tožnik za gradnjo pritličnega prizidka ob južni fasadi večstanovanjskega objekta po sedaj veljavnih predpisih moral pridobiti gradbeno dovoljenje. Enako velja za gradnjo enokapnega nadstreška ob vzhodni fasadi večstanovanjskega objekta na parceli 607/1 k.o. … in gradnjo dvokapnega nadstreška (ob vzhodni strani enokapnega nadstreška) na parc. št. 607/1 in 605/1 obe k.o. …, že iz razloga, ker je za gradnjo na zemljišču s parc. št. 607/1 k.o. … treba pridobiti pisno soglasje solastnikov zemljišča, za parc. št. 605/1 k.o. … pa ne izkazuje pravice graditi oziroma kakšne druge stvarno pravne pravice. Zato so bili izpolnjeni pogoji za izrek inšpekcijskega ukrepa po 152. členu ZGO-1. Pritožbeni organ še pojasnjuje, da se po določbi prvega odstavka 146. člena ZGO-1 vodenje inšpekcijskega postopka, izrekanje ukrepov in vročanje inšpekcijskih odločb šteje za nujne ukrepe v javnem interesu v smislu ZUP, zato se odloča lahko izda v skrajšanem postopku brez zaslišanja strank. Sicer pa je bila tožniku dana možnost sodelovanja v postopku.

Tožnik vlaga tožbo v upravnem sporu in pojasnjuje, da je pred 23 leti kupil stanovanje v stanovanjskem objektu … skupaj z vgrajenim nadstreškom z vetrolovom. Ker je po vselitvi v stanovanje ob vsakem nalivu nastalo neposredno ob vhodu v stanovanje blato, je razširil tudi teraso. Teraso je pokril z nadstreškom dvokapnico. Zaradi pomanjkanja stanovanjskega prostora pa je v letu 2005 še zaprl teraso in na montažni način pridobil garsonjero, v kateri so začasno živeli hčerka, njen mož in dva njena otroka. Po intervenciji tožene stranke je pristopil k rušenju navedene garsonjere. Za nadstrešek, ki je še ostal, je tožnik pridobil ustna soglasja kasneje pa tudi pisna soglasja solastnikov. Meni, da je dejansko in pravno stanje po delni rušitvi takšno, da ne narekuje ukrepa gradbenega inšpektorja. Sodišču predlaga, da izpodbijano odločbo in postopek ustavi. V dopolnitvi tožbe dne 29. 12. 2011 je tožnik sodišče obvestil, da je dobil gradbeno dovoljenje za gradnjo nezahtevnega objekta št. 351-90/2011-6 dne 6. 6. 2011, kar naj sodišče upošteva pri obravnavanju tožbe.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo vztraja pri razlogih iz izpodbijane odločbe in sodišču predlaga, da tožbo kot neutemeljeno zavrne.

Tožba ni utemeljena.

Sodišče se strinja z razlogi izpodbijane prvostopenjske odločbe in se v izogib ponavljanju nanje sklicuje (drugi odstavek 71. člena Zakona o upravnem sporu, v nadaljevanju ZUS-1), v zvezi s tožbenimi ugovori pa še dodaja: Nelegalna gradnja pomeni, da se gradnja oziroma dela za katera je predpisano gradbeno dovoljenje oziroma so izvedena brez veljavnega gradbenega dovoljenja (12.1. točke prvega odstavka 2. člena ZGO-1). V primeru nelegalne gradnje pristojni gradbeni inšpektor med drugim odredi, da se gradnja takoj ustavi ter da se že zgrajeni objekt ali del objekta v določenem roku na stroške inšpekcijskega zavezanca odstrani (152. člen ZGO-1). Sodišče ugotavlja, da je izrek izpodbijane odločbe o ustavitvi nadaljnje gradnje v skladu z navedeno določbo ZGO-1. V ugotovitvenem postopku je bilo nesporno ugotovljeno, da je tožnik v različnih obdobjih zgradil pritlični prizidek ob južni fasadi večstanovanjskega objekta, enokapni nadstrešek ob vzhodni fasadi istega objekta ter dvokapni nadstrešek ob vzhodni strani že navedenega enokapnega nadstreška. Med strankami ni spora, da tožeča stranka za nobenega od objektov nima gradbenega dovoljenja oziroma nima nikakršnega upravnega dovoljenja. Na odločitev v tem upravnem sporu ne vplivajo tožnikove navedbe, da je stanovanje pred 23 leti že kupil z vgrajenih nadstreškom z vetrolovom in da je bil po vselitvi prisiljen razširiti tudi teraso zaradi vdora vode in blata, da je kasneje teraso pokril z nadstreškom dvokapnico, da je teraso zaprl zaradi stanovanjske stiske in da je po intervenciji tožene stranke pristopil k rušenju garsonjere. Ker sodišče presoja pravilnost in zakonitost izpodbijane odločbe ob pravnem in dejanskem stanju v času izdaje odločbe na odločitev v tem upravnem sporu tudi ne vplivajo tožnikove navedbe, da je za nadstrešek, ki je še ostal, pridobil najprej ustna, kasneje pa tudi pisna soglasja solastnikov. Na pravilnost in zakonitost izpodbijanega upravnega akta tudi ne vpliva kasneje, to je 6. 6. 2011 izdano gradbeno dovoljenje za gradnjo nezahtevnega objekta za steklenjak zgrajen kot za zimski vrt, to je enoetažen pritlični objekt tlorisnih dimenzij 3,3 m x 4,45 m, višina 3,10 m, ki leži ob jugovzhodni strani večstanovanjske stavbe …. Pridobljeno gradbeno dovoljenje lahko vpliva na izvršilni postopek, če je bilo gradbeno dovoljenje pridobljeno za katerega od objektov, ki so predmet izpodbijane odločbe.

Po povedanem je sodišče tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 zavrnilo kot neutemeljeno potem, ko je ugotovilo, da je izpodbijana odločba pravilna in na zakonu utemeljena, tožbeni ugovori pa neutemeljeni.