Jedro

Na podlagi prvega odstavka 360. člena ZPP mora sodišče druge stopnje pri izdaji odločbe presoditi navedbe pritožbe, ki so bistvenega pomena za odločitev. Upoštevanje uporabe kriterijev za določitev presežnih delavcev iz za toženo stranko veljavne kolektivne pogodbe, je lahko bistveno za presojo zakonitosti sklepov o prenehanju delovnega razmerja. Sodišče druge stopnje je zato storilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka v smislu 2. točke prvega odstavka 370. člena ZPP, ker se do tožnikovih navedb o neuporabi kriterijev, podanih že v odgovoru na tožbo, ni opredelilo (oziroma je ponovilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka, ker se glede tega neutemeljeno ni opredelilo že sodišče prve stopnje).

Izrek

Reviziji se ugodi, sodbi sodišč druge in prve stopnje se razveljavita in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Odločitev o revizijskih stroških se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožnikov tožbeni zahtevek za razveljavitev sklepov direktorja tožene stranke z dne 19.3.2002 in 24.4.2002 o prenehanju delovnega razmerja tožnika zaradi trajnega prenehanja potreb po delu. Hkrati je zavrnilo tudi zahtevek za priznanje pravic in delovnega razmerja in vrnitev na delo ter povračilo stroškov postopka.

Sodišče druge stopnje je tožnikovo pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Ob ugotovitvi, da je bil tožnik razporejen na delovno mesto varnostnik III (operater), da ni imel opravljenega preizkusa znanja, ki se zahteva za navedeno delovno mesto in druga ustrezna delovna mesta pri toženi stranki na podlagi določb Zakona o zasebnem varovanju in obveznem organiziranju službe varovanja (Ur. l. RS, št. 32/92 in 9/98), je presodilo, da pri toženi stranki niso obstajala ustrezna oziroma primerna druga delovna mesta, na katera bi lahko bil tožnik razporejen. Zato je soglašalo, da mu je ob ugotovljenem zmanjšanju potreb po delu na delovnem mestu varnostnika III tožena stranka zakonito odpovedala delovno razmerje.

Zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje vlaga tožnik revizijo „iz vseh revizijskih razlogov“. Navaja, da resni razlogi za prenehanje delovnega razmerja niso obstojali, da je na delovnem mestu varnostnik operater delalo pet delavcev, tožnik pa dela na tem delovnem mestu dejansko vse do izdaje spornih sklepov ni opravljal. Potrebe po delu na delovnem mestu varnostnik operater se dejansko niso zmanjšale, saj je na tem delovnem mestu delo še naprej opravljalo pet delavcev. Tožnik vztraja, da izpita za varnostnika ni obnovil po krivdi tožene stranke. Navaja, da se sodišče ni opredelilo do njegovih navedb, da bi morala tožena stranka za določitev delavcev, ki jim zaradi poslovnih razlogov preneha delovno razmerje, uporabiti kriterije iz za toženo stranko veljavne kolektivne pogodbe dejavnosti. Poleg tega je o tožnikovem ugovoru v nasprotju z internimi akti tožene stranke nezakonito odločal isti organ, to je direktor tožene stranke. Zatrjuje, da sta bila sporna sklepa o prenehanju delovnega razmerja izdana iz diskriminatornih razlogov, saj ga je direktor zaradi zapletov v zvezi s predhodno vrnitvijo na delo označil za „vprašljivo osebnost“. Razlogi izpodbijane sodbe naj bi bili tudi sami s sabo v nasprotju.

Revizija je bila na podlagi 375. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP – prečiščeno besedilo, Ur. l. RS, št. 73/07) vročena toženi stranki, ki nanjo ni odgovorila, in Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije v Ljubljani.

Revizija je utemeljena.

Tožnik v reviziji utemeljeno navaja, da se sodišče ni opredelilo do njegovih navedb, da sta sporna sklepa o prenehanju delovnega razmerja nezakonita, ker pri opredelitvi tožnika za trajni presežek tožena stranka ni uporabila kriterijev iz veljavne kolektivne pogodbe dejavnosti (Kolektivna pogodba za dejavnost zasebnega varovanja - Ur. l. RS, št. 73/2000). Na tožnikovo pritožbo v zvezi s tem se izpodbijana sodba sicer sklicuje na svoja domnevno jasna stališča v predhodnem razveljavitvenem sklepu, vendar v tem sklepu stališča sodišča glede uporabe kriterijev za izbiro presežnih delavcev ni zaslediti, sicer pa bi se do pritožbenih navedb v zvezi s tem moralo sodišče opredeliti v izpodbijani sodbi sami.

Na podlagi prvega odstavka 360. člena ZPP mora sodišče druge stopnje pri izdaji odločbe presoditi navedbe pritožbe (se v smislu presoje opredeliti do pritožbenih navedb), ki so odločilnega pomena za odločitev. Upoštevanje uporabe kriterijev za določitev presežnih delavcev iz za toženo stranko veljavne kolektivne pogodbe je lahko bistveno za presojo zakonitosti spornih sklepov o prenehanju delovnega razmerja tožnika. Zato je sodišče druge stopnje storilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka v smislu 2. točke prvega odstavka 370. člena ZPP (oziroma je ponovilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka, ker se do gornjih tožnikovih navedb, podanih že v odgovoru na tožbo, neutemeljeno ni opredelilo že sodišče prve stopnje). V posledici takega ravnanja sodišča v izpodbijani sodbi (pa tudi sodbi sodišča prve stopnje) ni ugotovitev, ki bi omogočale pravilno materialnopravno presojo zakonitosti spornih sklepov o prenehanju delovnega razmerja z vidika izbire tožnika na podlagi za toženo stranko veljavnih kriterijev. Kolektivna pogodba za dejavnost zasebnega varovanja na podlagi petega odstavka 17. člena v posebni prilogi določa merila za določanje presežnih delavcev, in v zadnjem odstavku izrecno določa, da je osnova za določanje začasnega in trajnega prenehanja potreb po delavcih seštevek točk po navedenih merilih.

Revizijsko sodišče je pri svoji presoji vezano zgolj na sodbo sodišča druge stopnje, ki se izpodbija z revizijo, in na sodbo sodišča prve stopnje, kolikor se izpodbijana sodba nanjo neposredno sklicuje, ne more pa upoštevati eventualnih ugotovitev zgolj v sodbi, ki je bila v predhodnem postopku razveljavljena (sicer pa se tudi v tej sodbi sodišče do uporabe kriterijev iz kolektivne pogodbe dejavnosti ni opredelilo).

Glede na navedeno je sodišče na podlagi določb prvega odstavka 379. člena ZPP reviziji ugodilo, izpodbijano sodbo in sodbo sodišča prve stopnje razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje. V ponovljenem postopku bo moralo sodišče razčistiti, ali so bile pri opredelitvi tožnika za trajni presežek upoštevane določbe za toženo stranko veljavne kolektivne pogodbe dejavnosti in se opredeliti tudi do drugih tožnikovih navedb, kolikor jih je pravočasno uveljavljal pred sodiščem.

Izrek o stroških temelji na določbah tretjega odstavka 165. člena ZPP.