Jedro

Določilo prvega odstavka 296. člena ZFPPIPP predvideva prijavo le tistih terjatev, ki so nastale do začetka stečajnega postopka. Ta trimesečni rok je prekluzivni rok materialnega prava. Tovrstni roki so poseg v pričakovano pravico, v stvarno pravico, v pravico do prednostnega poplačila iz zastavljenega premoženja. Zato sodišče prve stopnje z analogno uporabo drugega odstavka 59. člena ZFPPIPP ne sme širiti učinkov prekluzivnega roka za situacije izven tistih, ki so v zakonu izrecno urejene.

Za preizkus pravočasnosti predmetne prijave je odločilno vprašanje faze stečajnega postopka, v kateri je bila vložena prijava.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep razveljavi.

Obrazložitev

Pravna dejstva, razvidna iz elektronskega spisa

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom (red. št. 128) že tretjič zavrglo upnikovo prijavo terjatve in ločitvene pravice (red. št. 105). Pojasnilo je, da je bil oklic o začetku stečajnega postopka objavljen 1. 6. 2010, trimesečni rok za prijavo terjatev je pretekel 1. 9. 2010, upnik pa je svojo prijavo terjatve in ločitvene pravice vložil šele 22. 10. 2012. Zato je presodilo, da je upnik svojo terjatev in ločitveno pravico prijavil prepozno. Sledeč napotkom pritožbenega sodišča v razveljavitvenih sklepih Cst 369/2012 z dne 20. 12. 2012 (red. št. 118) in Cst 96/2013 z dne 21. 3. 2013 (red. št. 126) je ugotovilo, da prodaja nepremičnin, na katerih je upnik uveljavljal ločitveno pravico, še ni bila opravljena. Ni sporno, da je stečajni dolžnik zastavitelj za tuj dolg in da je bila zastavljena nepremičnina (za upnikovo terjatev) na stečajnega dolžnika v zemljiško knjigo vpisana šele 15. 9. 2010. Pritožba in dopolnitev pritožbe

2. Proti temu sklepu se je upnik dne 8. 5. 2013 (red. št. 142) pravočasno pritožil, dne 5. 6. 2013 pa vložil pravočasno dopolnitev pritožbe (red. št. 140). V pritožbi je uveljavljal „vse pritožbene razloge“ in predlagal razveljavitev izpodbijanega sklepa. Med drugim je pojasnil, da je zastavljeno nepremičnino prejšnji lastnik prodal stečajnemu dolžniku, za katerega je bilo jasno, da nima finančnih sredstev za plačilo kupnine, po bistveno višji ceni od tržne. Namesto kupnine je bil ustanovljen zemljiški dolg, kupec pa je šel takoj zatem v stečaj. V stečajnem postopku pa je v trimesečnem roku, ker je edini vedel za prenos lastninske pravice, prijavil terjatev le prejšnji kupec, ki je bil pred tem lastnik obremenjenih nepremičnin, ki pa zaradi hipoteke niso bile vredne niti 1 EUR. Tako je postal edini upnik v stečajnem postopku. Šlo je za špekulacijo, da upniki prenosa lastninske pravice ne bodo opazili pred stečajem. Če bi sodišče to dopustilo, bi vsak dolžnik lahko izigral svojega hipotekarnega upnika. Obremenjeno nepremičnino prodaš novoustanovljeni družbi, kupnine ne dobiš plačane, ampak zavaruješ plačilo s hipoteko, kot upnik predlagaš stečaj družbe, hkrati predlagaš vpis lastninske pravice, tako da vpis ni izveden pred potekom treh mesecev in hipotekarni upnik ostane brez vsega. Da je scenarij za dolžnika še bolje zavarovan, nepremičnino dvakrat „preprodaš“, kot v konkretnem primeru in iz dolžnika postaneš upnik. Skliceval se je na zgodovinski zemljiškoknjižni izpisek, iz katerega je razvidno, da je sodišče za parcele 462/1, 462/2 in 463/2 k. o. X. 15. 9. 2010 vpis dovolilo in zaznamovalo nepravnomočen sklep o dovolitvi vpisa, dne 22. 9. 2010, kar je vse po preteku trimesečnega roka za prijavo terjatev (ta je potekel 1. 9. 2010) pa izbrisalo zaznambe nepravnomočnosti sklepa o dovolitvi vpisa. V dopolnitvi pritožbe pa je opozoril na sklep izvršilnega oddelka Višjega sodišča v Ljubljani I Ip 5237/2012 z dne 20. 3. 2013, ki obravnava vprašanje pravočasnosti prijave iste terjatve in ločitvene pravice. V tem sklepu je pritožbeno sodišče poudarilo, da v roku za prijavo ločitvenih pravic upnik le-teh še ni mogel prijaviti, ker s hipoteko obremenjene nepremičnine do tedaj še niso bile del premoženja stečajnega dolžnika. Postopek se je začel 1. 6. 2010, stečajni dolžnik pa je postal lastnik šele na podlagi sklepa Dn. št. 6965/2010 z dne 15. 9. 2010, kar je po preteku trimesečnega roka za prijavo terjatev in ločitvenih pravic.

K odločitvi o pritožbi

3. Pritožba je utemeljena.

Podlaga za pridobitev lastninske pravice

4. Kot je pritožbeno sodišče poudarilo že v svojem sklepu Cst 96/2013 z dne 21. 3. 2013, se lastninska pravica pridobi na podlagi pravnega posla z vpisom v zemljiško knjigo (prvi odstavek 49. člena SPZ), ne pa že z vložitvijo predloga za prenos lastništva na nepremičninah in s plombo, kot pravno zmotno pri svojem stališču vztraja prvostopno sodišče v razveljavljenem sklepu.

Podlaga za stališče sodišča prve stopnje

5. Določilo prvega odstavka 6. člena ZZK-1 določa: „Če je vpis pravice oziroma pravnega dejstva dovoljen, se šteje, da je ta pravica oziroma to pravno dejstvo, ki je vpisano v zemljiško knjigo, vsakomur znano od začetka uradnih ur zemljiškoknjižnega sodišča v naslednjem delovnem dnevu po dnevu, ko je zemljiškoknjižno sodišče v zemljiški knjigi vpisalo prejem predloga za vpis te pravice oziroma pravnega dejstva,...“ Na podlagi tega določila sodišče prve stopnje zaključuje, da je upnikova prijava terjatve in ločitvene pravice prepozna, saj je bil predlog za prenos lastništva v zemljiško knjigo vložen že 26. 2. 2010, stečajni postopek se je začel 1. 6. 2010, prijava terjatve pa je bila vložena šele 22. 10. 2012. Stališče sodišča prve stopnje torej implicitno pomeni stališče, da bi moral upnik svojo ločitveno pravico prijaviti pogojno, za primer, da bo stečajni dolžnik kasneje postal lastnik s hipoteko obremenjene nepremičnine (primerjaj tretji odstavek na drugi strani izpodbijanega sklepa). Da je tako prvostopenjsko stališče pravno zmotno, je pojasnjeno v nadaljevanju.

Novejša sodna praksa

6. Pritožbeno sodišče najprej poudarja, da se je praksa pritožbenega sodišča od izdaje sklepov Cst 313/2011 z dne 19. 12. 2011, ki je bil pod redno številko 75 izdan v predmetni zadevi in Cst 281/2011 z dne 17. 11. 2011, ki je bil izdan v stečajnem postopku nad G. d.o.o. in na katera se sklicuje sodišče prve stopnje, spremenila. V zadevi Cst 177/2012 z dne 7. 4. 2012 je Višje sodišče v Ljubljani poudarilo, da ZFPPIPP le v dveh primerih predvideva pogojno prijavljanje terjatev in sicer v situaciji iz tretjega odstavka 59. člena, če je zoper upnika vložena tožba na izpodbijanje pravnih dejanj stečajnega dolžnika in v situaciji iz drugega odstavka 296. člena, ko obstaja možnost, da bi upnik v teku stečajnega postopka pridobil regresno terjatev zoper stečajnega dolžnika. V primerih, kadar na stečajnega dolžnika še ni vknjižena lastninska pravica na nepremičninah, na katerih upnik uveljavlja ločitveno pravico, pač pa je zaznamovana le plomba zaradi vložitve predloga za vpis lastninske pravice, pa ZFPPIPP prijave pogojne terjatve in ločitvene pravice ne predvideva.

7. Višje sodišče v Ljubljani je v zadevi Cst 246/2012 dne 10. 10. 2012 zapisalo: „Upnik je terjatev pridobil šele po izteku roka za prijavo, čeprav je terjatev sama nastala do začetka stečajnega postopka. Upnik je okoliščine nastanka in pridobitve prijavljene terjatve opisal v prijavi, ki so po oceni pritožbenega sodišča odločilnega pomena. ZFPPIPP posebej ne ureja takšnega izjemnega položaja, ki bi nastal neodvisno od upnika, zato take okoliščine terjajo drugačno odločitev ob morebitni analogni uporabi drugih določb ZFPPIPP, ki urejajo podobne primere“. ZFPPIPP torej v zvezi s prijavljanjem terjatev in ločitvenih pravic ne ureja situacije, ko stečajni dolžnik postane zastavni dolžnik po preteku trimesečnega roka za prijavo terjatev iz drugega odstavka 59. člena ZFPPIPP. Določilo prvega odstavka 296. člena istega zakona predvideva prijavo le tistih terjatev, ki so nastale do začetka stečajnega postopka. Ta trimesečni rok je prekluzivni rok materialnega prava. Tovrstni roki so poseg v pričakovano pravico, v stvarno pravico, v pravico do prednostnega poplačila iz zastavljenega premoženja. To je pritožbeno sodišče pojasnilo že v 4. točki svojega sklepa Cst 369/2012 z dne 20. 12. 2012. Zato sodišče prve stopnje z analogno uporabo drugega odstavka 59. člena ZFPPIPP ne sme širiti učinkov prekluzivnega roka za situacije izven tistih, ki so v zakonu izrecno urejene.

8. Enako stališče je zavzelo Višje sodišče v Ljubljani tudi v sklepu Ip 5237/2012 z dne 20. 3. 2013, na katerega se v dopolnitvi pritožbe sklicuje pritožnik, pa tudi teorija temu sledi (Mateja Levstek, Aktualna vprašanja insolvenčnega prava, Zbornik 2011).

Rešitev po ZPPSL

9. V času veljavnosti ZPPSL je bilo v Pravosodnem biltenu št. 3/2000 (točka 7) odgovorjeno na vprašanje, kakšen pomen ima za stečajno maso nepremičnina, ki je prišla v last stečajnega dolžnika po začetku stečajnega postopka, bila pa je obremenjena s hipoteko. Zavzeto je bilo stališče, da ima hipotekarni upnik, ki zahteva poplačilo terjatve iz hipoteke, vso pravico zahtevati nadaljevanje že začetega izvršilnega postopka – in sicer ne z uveljavljanjem ločitvene pravice za poplačilo svoje terjatve, ampak z izločevanjem iz stečajne mase s hipoteko obremenjene nepremičnine, če hipotekarni dolg tiste osebe, ki je bila v času ustanovitve hipoteke lastnik s hipoteko obremenjene nepremičnine, ni bil istočasno tudi dolg stečajnega dolžnika – če sta bila torej v času ustanovitve hipoteke hipotekarni dolžnik in osebni dolžnik dve različni osebi.

Rešitev po ZFPPIPP

10. Odgovor na vprašanje, ali je sporna prijava terjatve z ločitveno pravico pravočasna v pogojih sedaj veljavnega ZFPPIPP, pa po presoji pritožbenega sodišča daje analogna uporaba določila 299. člena ZFPPIPP in sicer od četrtega odstavka dalje.

11. Po tem določilu izločitvena pravica ne preneha, če upnik zamudi trimesečni rok za prijavo te pravice. Če stečajni upravitelj proda premoženje, ki je predmet izločitvene pravice, izločitveni upnik izgubi izločitveno pravico, lahko pa zahteva, da se mu plača denarni znesek, dosežen s prodajo (peti odstavek 299. člena). Po določilu četrtega odstavka 296. člena ZFPPIPP je treba v stečajnem postopku prijaviti tudi terjatev, ki nastane po začetku stečajnega postopka, če zakon določa, da se plača iz razdelitvene mase. V situaciji sedmega odstavka 299. člena ZFPPIPP sodišče, upoštevajoč določilo petega odstavka 296. člena ZFPPIPP, prepozno prijavljeno izločitveno pravico zavrže. Ker pritožbeno sodišče ne vidi razloga, da s stara praksa (objavljena v Pravosodnem biltenu 3/2000) ne bi uporabljala tudi v pogojih veljavnosti ZFPPIPP, zaključuje, da je za preizkus pravočasnosti predmetne prijave odločilno vprašanje faze stečajnega postopka, v kateri je bila vložena prijava.

Zaključek

12. Na opisani pravni podlagi, upoštevajoč staro citirano pravno mnenje, okoliščine, na podlagi katerih je stečajni dolžnik postal lastnik s hipoteko obremenjene nepremičnine in da nepremičnine, ki so predmet ločitvene pravice še niso podane, je vztrajanje prvostopenjskega sodišča, da je v dani situaciji prijava terjatve in ločitvene pravice prepozna, pravno zmotno. Zato je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo in zaradi zmotne uporabe materialnega prava izpodbijani sklep razveljavilo (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP). To pomeni, da predmetna prijava terjatve in ločitvene pravice mora biti predmet preizkusa s strani stečajnega upravitelja.