Jedro

Okoliščine, ki jih navaja sodišče prve stopnje, ne dosegajo nobenega od zakonsko predvidenih pogojev za izrek ukrepa na zdravljenju po posebnim nadzorom brez privolitve.

Izrek

Pritožbama se ugodi in se izpodbijani sklep razveljavi.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje nasprotno udeleženko A. A., roj. ..., zadržalo na zdravljenju v oddelku s posebnim nadzorom do 23. 6. 2017. 2. Zoper tak sklep se pritožuje nasprotna udeleženka osebno in po pooblaščenki, zaradi nepravilne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter zmotne uporabe materialnega prava ter v pritožbi predlagata, da pritožbeno sodišče ugodi pritožbi ter izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne v ponovno odločanje oziroma izrečeni ukrep odpravi.

Nasprotna udeleženka v pritožbi opisuje svoje osebno stanje in odnose z bližnjimi sorodniki ter posamezne dogodke v zvezi z denarjem in navaja, da nikomur ni grozila, elektrošker in noži so ji bili odvzeti v letu 2015. Mož jo je maltretiral in špekulira s sinom in pozna halo efekt, zase pa trdi, da ni nora.

Pooblaščenka v pritožbi navaja, da je pridržanje skrajni ukrep, kadar pri pridržani osebi obstaja resna nevarnost za ogrožanje sebe ali drugih ali za povzročitev hude škode, kar pri pritožnici ni bilo izkazano. Pridržanka ni odklanjala zdravljenja, temveč si je želela le ustrezno zdravljenje. Sodišče je pri svoji odločitvi nekritično sledilo le oceni izvedenca, čeprav pravna presoja presega okvire zdravniške presoje in mora tehtati med stopnjo ogroženosti in posegom v ustavne pravice.

3. Pritožbi sta utemeljeni.

4. Po prvem odstavku 39. člena Zakona o duševnem zdravju (v nadaljevanju ZDZdr) je zdravljenje osebe v oddelku pod posebnim nadzorom brez njene privolitve dopustno, če so izpolnjeni naslednji pogoji: - če oseba ogroža svoje življenje ali življenje drugih ali če huje ogroža svoje zdravje ali zdravje drugih ali povzroča hudo premoženjsko škodo sebi ali drugim; - če je ogrožanje iz prejšnje alineje posledica duševne motnje zaradi katere ima oseba hudo moteno presojo zaradi realnosti in sposobnosti obvladovati svoje ravnanje in - če navedenih vzrokov in ogrožanja ni mogoče odvrniti z drugimi oblikami pomoči (z zdravljenjem v psihiatrični bolnišnici izven oddelka pod posebnim nadzorom, z ambulantnim zdravljenjem ali z nadzorovano obravnavo).

Nobenega dvoma ne more biti, da gre pri pridržani osebi za bipolarno motnjo razpoloženja, kar je sodišče ugotovilo s pomočjo izvedenca. Iz nadaljnjih ugotovitev sodišča prve stopnje izhaja, da pridržanka ne ogroža svojega zdravja ali zdravja drugih, niti svojega življenja ali življenja drugih, niti da bi povzročila hudo premoženjsko škodo sebi ali drugim. Okoliščine, ki jih navaja sodišče prve stopnje (vožnja z avtom, neskrb za hčerko, verbalne grožnje sestri, dvig denarja z bančne kartice hčerke), ne dosegajo nobenega od zakonsko predvidenih pogojev za izrek takega ukrepa, prav tako nepredvidljiva ravnanja pridržane osebe in obstoj velike možnosti, da koga hudo poškoduje, mu ogrozi življenje, zdravje ali naredi hudo premoženjsko škodo, so preveč hipotetične in nekonkretizirane, da bi sodišče izreklo najhujši zakonski ukrep, to je zdravljenje v oddelku pod posebnim nadzorom. Za izrek takega ukrepa mora obstajati konkretna nevarnost, ki mora biti izkazana s konkretnimi dokazi o ravnanju, ki kažejo na nevarnost za ogrožanje življenja, zdravja ali za povzročanje hude premoženjske škode. Prvostopenjsko sodišče takih konkretnih okoliščin ni ugotovilo.

5. Glede na navedeno je bilo pritožbi ugoditi in izpodbijani sklep razveljaviti (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP).