Jedro

Drugi odstavek 263. člena ZGD-1 ureja odškodninsko odgovornost članov organov vodenja ali nadzora delniške družbe, torej tudi članov uprave. Določa, da so člani organa vodenja ali nadzora solidarno odgovorni družbi za škodo, ki je nastala kot posledica kršitve njihovih nalog. Naloga članov uprave je vodenje družbe in vodenje poslov. Vodenje poslov lahko prenesejo na nižje ravni organizacije družbe, pri čemer se v tem primeru odgovornost uprave zoži na ustrezno izbiro delavcev, ki prevzamejo naloge, na to, da imajo delavci ustrezna navodila, pa tudi na nadzor nad opravljanjem prenesenih nalog, ne odgovarja pa za ravnanja sodelavcev, saj ti niso njeni izpolnitveni pomočniki.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, izpodbijana sodba se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

II. Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo: - primarni tožbeni zahtevek, da je tožena stranka v roku 15 dni dolžna plačati tožeči stranki 32.562,14 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od 10. 1. 2014 do dneva plačila ter ji v istem roku povrniti vse njene pravdne stroške, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dneva po poteku paricijskega roka do dneva plačila, vse na fiduciarni račun tožničine pooblaščenke (I. točka izreka), ter - podredni tožbeni zahtevek, da je tožena stranka v roku 15 dni dolžna tožeči stranki pisno odobriti stroške pravnega zastopanja oz. obrambe v znesku 32.562,14 EUR, sicer bo takšno odobritev nadomestila ta sodba, ter ji v istem roku povrniti njene pravdne stroške, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dneva po poteku paricijskega roka, do dneva plačila, vse na fiduciarni račun tožničine pooblaščenke (II. točka izreka).

Glede pravdnih stroškov je odločilo, da je tožeča stranka dolžna toženi stranki povrniti njene pravdne stroške v višini 2.020,82 EUR v roku 15 dni, v primeru zamudne z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka roka za prostovoljno izpolnitev dalje (III. točka izreka).

2. Zoper sodbo se pravočasno pritožuje tožnica. Uveljavlja vse pritožbene razloge ter kršitev EKČP in ustavnih pravic. Opozarja, da v predmetni zadevi vtožuje škodo, ki ji je nastala zaradi obrambe pred zahtevki, zato je pomembno le, kakšna je vsebina teh zahtevkov. O tem izpodbijana sodba molči, zato nima razlogov o odločilnih dejstvih (kršitev 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP1), posledično je bilo tudi dejansko stanje zmotno in nepopolno ugotovljeno. V nadaljevanju obširno izpostavlja dele zahtevkov, za katere meni, da se do njih sodišče prve stopnje ni opredelilo in v katerih se ji očita opustitev dolžnosti/vodstvenih nalog članice uprave. V postopku ni bilo niti trditev niti se ni ugotavljalo, ali je tožnica kot članica kreditnega odbora banke2 sploh sodelovala pri odobritvi in podaljšanju kredita. Tudi listine kazenskega dela zadeve tožnici ne očitajo vpliva v smislu njenega glasovanja na seji KOB. Zato je izpodbijana sodba za tožnico presenečenje. Takšno sojenje je v nasprotju s pravili poštenega sojenja in poštenega postopka, kar predstavlja kršitev ustavnih pravic tožnice do sodnega varstva, enakega varstva pravice in pravice do učinkovitega pravnega sredstva ter kršitev pravice do poštenega sojenja iz 6. člena EKČP. Podredno izpodbija tudi ugotovljeno vsebino klavzule št. 1. Meni, da je zmotno izhodišče sodišča prve stopnje, da je ta jasna in nedvoumna. Opozarja, da je toženka v postopku spremenila prevod te klavzule. Pravilen zaključek je, da je ta klavzula nična zaradi nejasnosti njenega besedila in ker se s tako nejasnim besedilom izniči osnovni namen in smisel D&O zavarovalnih polic, ki je v zavarovanju odškodninske odgovornosti manegerjev zaradi škode, ki jo povzročijo družbam, v katerih opravljajo poslovodsko funkcijo. Zahtevki družbe, uveljavljani proti članom uprave, niso predmet izključitve zavarovalnega kritja, če gre za škodo, ki so jo člani bivše uprave povzročili oz. se jim očita, da so jo povzročili s kršitvijo 263. člena ZGD-1.3 Zavarovanec ima v svoji funkciji člana uprave položaj zavarovanca po predmetni polici.

3. Tožena stranka je na pritožbo odgovorila in predlaga njeno zavrnitev.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Tožnica v predmetni zadevi zahteva plačilo odvetniških storitev (oziroma podredno odobritev in plačilo odvetniških storitev) na podlagi zavarovalne pogodbe za zavarovanje odgovornosti direktorjev in vodilnih delavcev, vključno z zahtevki imetnikov vrednostnih papirjev, ki sta jo sklenili družba N., d. d. in toženka (polica št. FVT 100122). Tožnica je bila v času veljavnosti zavarovalne police članica uprave družbe N., d. d. Uveljavljani stroški so ji nastali v predkazenskem postopku, ki je tekel zaradi odobritve več kratkoročnih kreditov, v katerem je bila tožnica osumljena oškodovanja družbe N., d. d., ter zaradi obrambe pred odškodninskim zahtevkom glede povrnitve škode, ki izhaja iz odobritve kratkoročnega kredita št. 19685/80, ki ga je N., d. d. odobrila družbi K., d. o. o., za nakup zemljišča. 6. Pravni temelj za uveljavljanje tožničine terjatve predstavlja določba 5.4. člena splošnih pogojev zavarovalne police FVT 100122 z naslovom obramba in poravnava. Ta določa, da je dolžnost vsakega zavarovanca zagotoviti obrambo pred zahtevki; zavarovalnica krije vse nastale stroške pravnega zastopanja oz. obrambe samo na podlagi predhodne pisne odobritve stroškov (razen v primeru, če gre za nujne stroške, 2.2. člen splošnih pogojev), takšna odobritev zavarovalnice pa ne sme biti neupravičeno zadržana ali odložena. Zavarovalnica krije stroške pravnega zastopanja oziroma obrambe v imenu zavarovanca od trenutka njihovega nastanka in do dokončne rešitve oz. dokončne razsodbe o zahtevku.

7. Sklenjeno zavarovanje odgovornosti je tako obsegalo tudi t. i. zavarovanje pravnega varstva, na podlagi katerega je zavarovanec upravičen do plačila odvetniških stroškov, če so nastali v zvezi z zahtevkom, ki ga zavarovalna pogodba krije.

8. Za odločitev v predmetni zadevi je treba ugotoviti dva sklopa pravno pomembnih dejstev: (1) obseg zavarovalnega kritja (oziroma kateri zahtevki zoper zavarovanca so kriti) in (2) vsebino konkretnih očitkov tožnici v predkazenskem postopku in odškodninskem zahtevku.

9. Zahtevek med drugim obsega: - pisne zahtevke in kazenske postopke proti zavarovani osebi zaradi protipravnega ravnanja (prva alineja točke 3.2. splošnih pogojev), pri čemer je protipravno ravnaje vsako dejansko ali domnevno napačno prikazovanje, napačno navajanje, zavajajoče izjave, napaka, opustitev, obrekovanje, malomarnost, kršitev pooblastila, kršitev fiduciarne obveznosti, ali katerokoli drugo ravnanje, ki bi privedlo do odgovornosti zavarovane osebe kot vodstvene osebe, ki ga stori v funkciji zavarovane osebe, ali katerakoli zahteva zoper zavarovanca, izključno iz razloga njegove funkcije kot zavarovanca (3.31. člen splošnih pogojev) in - poizvedbe (tretja alineja 3.2. člena splošnih pogojev): vsako formalno ali uradno zaslišanje, preiskava ali poizvedba s strani državnih, regulatornih ali sodnih organov v zvezi z zadevami družbe, zunanje družbe ali zavarovanca v zvezi z njegovo funkcijo kot zavarovanca, pred označitvijo protipravnega ravnanja.

10. Poleg definicije zahtevka v splošnih pogojih je za presojo obsega zavarovalnega kritja ključna zlasti vsebina klavzule št. 1. V spisu se nahajata dva prevoda te izključitvene klavzule.

V predloženi polici se naslov in vsebina te klavzule glasita - IZKLJUČITEV POKLICNE ODGOVORNOSTI (Z IZVZEMOM OPUSTITVE NADZORA): „Zavarovalnica ni dolžna izplačati izgube/kriti zahtevkov v zvezi s škodo, ki temelji, izvira ali je v povezavi neposredno ali posredno ali je posledično kakorkoli povezana s poslovanjem družbe ali zavarovanca. Zgornja izključitev se ne uporablja za vse posredne ali skupinske tožbe delničarjev proti zavarovancu, ki navajajo opustitev nadzora nad osebami, ki so opravile ali niso izpolnile teh poklicnih storitev.“ V prevodu, ki ga je toženka podala za potrebe predmetnega postopka, pa se naslov klavzule glasi - IZJEMA OD IZKLJUČITVE POKLICNE ODGOVORNOSTI ZARADI OPUSTITVE NADZORA: „Zavarovatelj ni odgovoren za izgubo, ki nastane v zvezi z zahtevkom za povrnitev škode, ki temelji na, izvira iz, ali ki je v povezavi z, oziroma jo je moč pripisati izpolnitvi družbe ali izpolnitvi zavarovanca, ali pa zaradi neopravljenih strokovnih storitev, pod pogojem, da zgoraj navedena izjema ne velja za noben zahtevek posrednega oškodovanca ali skupinsko tožbo delničarjev proti zavarovancu, v kateri ti zatrjujejo opustitev nadzora nad osebami, ki so opravile ali pa niso opravile omenjenih strokovnih storitev.“

11. Pritožnica utemeljeno opozarja na materialnopravno zmotno stališče sodišča o takšni jasnosti vsebine besedila klavzule št. 1, ki ne bi dopuščala več možnih razlag. Na to kaže že samo ravnanje toženke, ki je v predmetnem postopku predložila nov prevod sporne klavzule. Pojma „poslovanje družbe ali zavarovanca“ oziroma „(ne)opravljene strokovne storitve“ sta vsebinsko odprta in nista sopomenki. Tudi pravdni stranki sta tekom postopka vsebini izključitvene klavzule pripisovali različen pomen. Iz samega bistva D&O zavarovanj4 sledi zaključek, da je vsebina klavzule nejasna in sporna. To pa ne pomeni njene ničnosti, za kar se zavzema tožnica, ampak takšna ugotovitev narekuje njeno razlago v skladu s predpisanimi razlagalnimi pravili (82. in 83. člen OZ5).

12. Sodišče prve stopnje je kljub napačnemu materialnopravnemu izhodišču ugotavljalo pravo pogodbeno voljo strank in na podlagi izpovedi M. Š., ki je bil pri N., d. d. zadolžen za sklenitev zavarovanja, in I. C., ki je bil v času sklenitve zavarovalne pogodbe direktor toženkine podružnice Ljubljana, ter tipičnih lastnosti D&O zavarovanj, ugotovilo, da klavzula št. 1 izključuje poklicno (oziroma strokovno) odgovornost zavarovanih oseb. Na podlagi te ugotovitve je nato zaključilo, da je s predmetno pogodbo krita odgovornost tožnice pri opravljanju vodstvene funkcije, torej pri sprejemanju vodstvenih oziroma upravljalskih odločitev v funkciji zavarovane osebe.

13. Vendar pa sodišče prve stopnje razlage pojma oziroma splošne razmejitve med poklicno oziroma strokovno in vodstveno oziroma upravljalsko odločitvijo ni podalo. Je pa na podlagi ugotovitev, (1) da je bila pri N., d. d. bančna storitev odobritve kreditov vertikalno prenesena na nižje ravni odločanja, med drugim tudi na KOB, (2) da je o odobritvi kreditov KOB odločal samostojno, pri čemer je bil glas tožnice enakovreden ostalim ter, (3) da odločanje o odobritvi kredita pomeni presojo strokovnega in ne upravljalskega vprašanja, zavzelo stališče, da so očitki iz zahtevkov, ki se nanašajo na tožničino delovanje kot predsednice KOB, iz zavarovalnega kritja izključeni na podlagi klavzule št. 1. 14. Pritožba zavzema stališče, da zahtevki družbe, uveljavljani proti članom uprave, niso predmet izključitve, če gre za škodo, ki so jo člani uprave povzročili oziroma se jim očita, da so jo povzročili s kršitvijo 263. člena ZGD-1. 15. Drugi odstavek 263. člena ZGD-1 ureja odškodninsko odgovornost članov organov vodenja ali nadzora delniške družbe, torej tudi članov uprave. Določa, da so člani organa vodenja ali nadzora solidarno odgovorni družbi za škodo, ki je nastala kot posledica kršitve njihovih nalog. Naloga članov uprave je vodenje družbe in vodenje poslov (265. člen ZGD-1). Vodenje poslov lahko prenesejo na nižje ravni organizacije družbe6, pri čemer se v tem primeru odgovornost uprave zoži na ustrezno izbiro delavcev, ki prevzamejo naloge, na to, da imajo delavci ustrezna navodila, pa tudi na nadzor nad opravljanjem prenesenih nalog, ne odgovarja pa za ravnanja sodelavcev, saj ti niso njeni izpolnitveni pomočniki.7

16. Sklenitev kreditne pogodbe ne predstavlja posla vodenja družbe. Gre za osnovno pravno poslovno dejavnost banke (7. člen Zban-1). Ker je bila ta v N., d. d. prenesena na KOB, tožničino postopanje v svojstvu članice KOB, glede na v sodbi sodišča prve stopnje ugotovljeno dejansko stanje, ne predstavlja podlage za odgovornost po 263. členu ZGD-1. Razlaga sodišča prve stopnje, da so očitki iz zahtevkov, ki se nanašajo na delo tožnice kot predsednice KOB, izključeni iz zavarovalnega kritja na podlagi klavzule št. 1, je tako v skladu z razlago spornega obsega zavarovanega kritja, ki ga je podala tožnica v pritožbi.

17. Za odločitev v predmetni zadevi je bistveno, kakšen očitek je bil v predkazenskem postopku in odškodninskem zahtevku usmerjen zoper tožnico. Očitkov, ki izhajajo iz predkazenskih zahtevkov, sodišče prve stopnje sploh ni presojalo. Očitke iz odškodninskega zahtevka pa je zožilo na delovanje tožnice kot članice KOB, ni pa se opredelilo do tistih delov zahtevkov, ki jih je tožnica izpostavila že tekom postopka pred sodiščem prve stopnje in za katere meni, da se nanašajo na njene vodstvene oziroma upravljalske naloge v funkciji članice uprave. Pritožnica utemeljeno opozarja, da se očitki v odškodninskem zahtevku8 ne nanašajo na glasovanje v KOB. Odgovornost tožnice naj bi bila podana, ker kot članica uprave, ki je sodelovala tudi v KOB, ni zagotovila upoštevanja predpisov in internih aktov ter pravilne organizacije nadzora nad portfeljem kreditov, namenjenih projektnemu financiranju.

18. Iz odgovora na pritožbo izhaja, da toženka za določene očitke iz zahtevkov, ki jih pritožnica izpostavlja v pritožbi, priznava, da se nanašajo na delo uprave, vendar pa opozarja, da so tudi ti predmet izključitve po klavzuli št. 1.9 Z odgovorom na pritožbo se tako ponovno odpira vprašanje razlage klavzule št. 1, in sicer predvsem v njenem drugem delu, ki se glasi: "Zgornja izključitev se ne uporablja za vse posredne ali skupinske tožbe delničarjev proti zavarovancu, ki navajajo opustitev nadzora nad osebami, ki so opravile ali niso izpolnile teh poklicnih storitev". Toženka meni, da je na podlagi tega dostavka razumeti, da je s klavzulo št. 1 izključena tudi odgovornost zavarovalnice za ravnanja zavarovanca v zvezi z opustitvijo nadzora nad osebami, ki so opravile ali niso izpolnile poklicnih/ profesionalnih storitev.10 Sodišče prve stopnje se do tega stališča v sodbi ni opredelilo, saj je izhajalo iz zmotne ugotovitve, da so tožnici očitana le ravnanja v svojstvu predsednice KOB. Ker drugega dela klavzule št. 1 ni mogoče razlagati kot samostojne celote, ampak le v povezavi s celotnim besedilom, se tako ponovno odpre vprašanje, kaj pomeni besedna zveza -„ki temelji, izvira ali je v povezavi neposredno ali posredno ali je posledično kakorkoli povezana s poslovanjem družbe ali zavarovanca“. Ker je v tem delu ostalo dejansko stanje nepopolno ugotovljeno in gre za pomemben sklop pravno relevantih dejstev (sama vsebina zavarovalnega kritja), je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo, izpodbijano sodbo razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje (355. člen ZPP). Izvedba obravnave pred sodiščem druge stopnje bi bila ekonomsko nesmotrna in bi podaljšala postopek, saj bi ugotavljanje prave pogodbene volje strank narekovalo ponovno izvedbo obširnega dokaznega postopka, ki ga je sodišče prve stopnje že izvedlo, izostala je le dokazna ocena izvedenih dokazov. Sodišče prve stopnje naj v ponovljenem postopku ovrednoti očitke iz zahtevkov, ki jih je tožnica izpostavila tekom postopka pred sodiščem prve stopnje ter na podlagi celovite dokazne presoje in s pomočjo načel obligacijskega prava ugotovi skupen namen pogodbenikov glede vsebine klavzule št. 1 (drugi odstavek 82. člena OZ). Če enoznačna določitev vsebine izključitvene klavzule ne bo mogoča, pa bo moralo uporabiti določbo 83. člena OZ. Ob tem je treba opozoriti, da za odločitev ni bistveno, ali so očitki, uperjeni zoper tožnico, utemeljeni ali ne, ampak zgolj vsebina teh očitkov.

19. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo (tretji odstavek 165. člena ZPP).

PRAVNI POUK: Zoper ta sklep je dovoljena pritožba. Vloži se pri sodišču prve stopnje, v 15 dneh od prejema pisnega odpravka tega sklepa, v zadostnem številu izvodov za sodišče in nasprotno stranko. Obsegati mora navedbo sklepa, zoper katerega se vlaga, izjavo, da se izpodbija, pritožbene razloge in podpis pritožnika. Če pritožba ni razumljiva ali ne vsebuje vsega, kar je treba, da bi se lahko obravnavala, jo sodišče zavrže, ne da bi pozivalo vložnika, naj jo popravi ali dopolni. Ob vložitvi pritožbe mora biti plačana sodna taksa. Če ta ni plačana niti v roku, ki ga določi sodišče v nalogu za njeno plačilo in tudi niso podani pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodnih taks, se šteje, da je pritožba umaknjena. Če pritožbo vloži pooblaščenec, je ta lahko samo odvetnik ali druga oseba, ki je opravila pravniški državni izpit. Sklep se sme izpodbijati samo iz razloga, da je sodišče druge stopnje razveljavilo odločbo sodišča prve stopnje in zadevo vrnilo v novo sojenje, čeprav bi kršitve postopka glede na njeno naravo lahko samo odpravilo ali bi glede na naravo stvari in okoliščine primera lahko samo dopolnilo postopek oziroma odpravilo pomanjkljivosti ali če bi moralo samo opraviti novo sojenje.

O pritožbi bo odločalo Vrhovno sodišče Republike Slovenije.

1 Zakon o pravdnem postopku, Uradni list RS, št. 26/1999, s kasnejšimi spremembami. 2 V nadaljevanju KOB. 3 Zakon o gospodarskih družbah, Uradni list RS, št. 42/06, s kasnejšimi spremembami. 4 O značilnosti D&O zavarovanj glej VSRS sklep II Ips 236/2017 z dne 10. 9. 2018. 5 Obligacijski zakonik, Uradni list RS št. 83/01, s kasnejšimi spremembami. 6 Razen če gre za posle, ki imajo za družbo poseben pomen ali pa je z njimi povezano neobičajno tveganje, kar pa v predmetni zadevi iz zahtevkov zoper tožnico ne izhaja. 7 Odškodninska odgovornost članov uprave delniške družbe po ZGD-1, dr. Peter Podgorelec, Pravosodni bilten 1/2013, Odškodninska odgovornost članov poslovodstva - analiza nekaterih sodba Vrhovnega sodišča RS, dr. Peter Podgorelec, Podjetje in delo. Letnik 2013, št. 5, str. 763. 8 Drugače je v primeru zahtevkov iz predkazenskega postopka. 9 Glede sklicevanja toženke na sodbo VSL I Cp 1577/2016 z dne 16. 11. 2016 je treba pojasniti, da je bila ta s sklepom VSRS II Ips 236/2017 z dne 10. 9. 2018 razveljavljena. V sklepu je VSRS med drugim zavzelo stališče, da razlaga sodišča o izključenosti zavarovalnega kritja za vsako škodo zaradi strokovne napake, tudi pri vodenju uprave, nasprotuje samemu namenu sklenjenega zavarovanja in izniči njegov namen. 10 Pripravljalna vloga toženke z dne 23. 11. 2016.