Jedro

Stališče, da rojstva tožnikovega drugega otroka ni mogoče obravnavati ločeno od ostalih spremenjenih okoliščin, je pravilno. Preživnino je mogoče določiti in jo spremeniti samo ob upoštevanju vseh okoliščin, ki se nanašajo na preživninske potrebe upravičenca in možnosti zavezanca (129. čl. in peti odst. 132. čl. ZZZDR). Preživljanje drugega otroka zmanjšuje tožnikove možnosti pri preživljanju toženke. Po drugi strani pa tožnikov boljši zaslužek to možnost povečuje toliko, da zahtevek za znižanje preživnine ni utemeljen.

Izrek

Revizija se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je zavrnilo zahtevek, da bi se s 1.3.1995 znižala preživnina, ki jo mora plačevati tožnik za toženko, od 16.361,00 SIT na 8.000,00 SIT mesečno. Ugotovilo je, da se razmere od leta 1992, ko je bila prvič določena preživnina, niso toliko spremenile, da bi bilo zaradi tega treba spremeniti preživnino. Tožnik sicer preživlja tudi sina iz svoje zakonske zveze, vendar imata on in njegova žena višje dohodke kot toženkina mati in zato živi tožnikova družina v boljših razmerah kot toženkina.

Sodišče druge stopnje je zavrnilo tožnikovo pritožbo in potrdilo sodbo prve stopnje. Upoštevalo je okoliščino, da ima tožnik še enega otroka, vendar je sprejelo stališče, da tega dejstva ni mogoče obravnavati ločeno od ostalih okoliščin, ki pa so se spremenile v korist tožnika.

Proti tej sodbi vlaga tožeča stranka revizijo. Uveljavlja vse revizijske razloge po prvem odst. 385.čl. Zakona o pravdnem postopku in predlaga, da revizijsko sodišče razveljavi sodbi prve in druge stopnje. Navaja, da je pritožbeno sodišče spregledalo predlog tožeče stranke, da pridobi uradne podatke o preživninskih potrebah pet let starega otroka. Nadalje navaja, da izrek nasprotuje razlogom sodbe, razlogi pa so nejasni in med seboj v nasprotju. To utemeljuje s povzetki iz sodbe druge stopnje, da rojstva tožnikovega drugega otroka ni mogoče obravnavati ločeno od ostalih spremenjenih okoliščin, da se sedemmesečni dohodki toženke približno ujemajo s povprečnim dohodkom, da sodišče prve stopnje ni upoštevalo tožnikovih prejemkov na blagajni ter da je za tožnikovo ženo otrok edini preživninski upravičenec. Nejasni se mu zdijo razlogi o dokapitalizaciji firme, o darilu razbitega osebnega avtomobila ter o povečanih potrebah toženke.

Revizija je bila vročena toženi stranki, ki nanjo ni odgovorila, in Državnemu tožilcu Republike Slovenije, ki se o njej ni izjavil (3. odst. 390.čl. Zakona o pravdnem postopku).

Revizija ni utemeljena.

Preživninske potrebe mld. toženke so natančno ugotovljene in niso take, da bi presegale zmožnosti staršev kot preživninskih zavezancev. Zato za pravilno odločitev v tej zadevi ni bil potreben podatek o povprečnih preživninskih potrebah petletnega otroka. To še posebej, ker gre za postopek zaradi znižanja preživnine, ko se preživnina ne določa na novo, temveč se ugotavlja, ali so se spremenile okoliščine, na podlagi katerih je bila določena prva preživnina (5. odst. 132.čl. Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih - v nadaljnjem ZZZDR).

Prvostopna ugotovitev, da znaša povprečni osebni dohodek tožnikove žene v času od januarja do vključno julija 1995 73.000,00 SIT mesečno, je napačna. Točen podatek je 71.208,90 SIT. Vendar ta razlika ne more vplivati na odločitev v obravnavani zadevi. Zato navedena računska pomota ne pomeni bistvene kršitve določb postopka, prav tako ne drugostopna ugotovitev, da se znesek, naveden v sodbi prve stopnje, približno ujema s povprečnim sedemmesečnim osebnim dohodkom tožnikove žene.

Stališče, da rojstva tožnikovega drugega otroka ni mogoče obravnavati ločeno od ostalih spremenjenih okoliščin, je pravilno. Preživnino je mogoče določiti in jo spremeniti samo ob upoštevanju vseh okoliščin, ki se nanašajo na preživninske potrebe upravičenca in možnosti zavezanca (129. čl. in peti odst. 132. čl. ZZZDR). Preživljanje drugega otroka zmanjšuje tožnikove možnosti pri preživljanju toženke. Po drugi strani pa tožnikov boljši zaslužek to možnost povečuje toliko, da zahtevek za znižanje preživnine ni utemeljen.

Revizija ne navaja, kaj naj bi bilo napačnega v navedbah, da je bil upoštevan tožnikov dohodek brez dodatkov, da je za tožnikovo ženo tožnikov drugi otrok edini preživninski upravičenec, da je dokapitaliziral svojo gospodarsko družbo in podaril razbit avtomobil svoji ženi. O tem, ali so te ugotovitve točne, na revizijski stopnji ni mogoče razpravljati, ker zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja revizije ni (3. odst. 385. čl. Zakona o pravdnem postopku - v nadalnjem ZPP). Gre pa za pomembne okoliščine, ki kažejo na premoženjske razmere strank. Ugotovitev, ki se nanaša na tožnikovo ženo, je pomembna toliko, kolikor je ona sozavezanka za preživljanje tožnikovega drugega otroka in torej nima drugih preživninskih obveznosti. Njen prispevek za preživljanje drugega otroka razbremeni tožnika in na ta način vpliva na njegove preživninske zmožnosti nasproti toženki.

Prvostopne ugotovitve o povečanih preživninskih potrebah toženke, ki je bila ob prvem sojenju stara dve leti, ob drugem pa pet, ki je zdaj v vrtcu in se ukvarja z raznimi interesnimi dejavnostmi, je sodišče druge stopnje potrdilo. Revizija omenja to ugotovitev med ostalimi, ki jih šteje za napačne, ni pa pojasnjeno, kakšne vrste očitkov namenja revizija tej ugotovitvi. Če meni, da je v dejanskem pogledu napačna, ne gre za dovoljen revizijski razlog (3. odst. 385.čl. ZPP), če pa meni, da gre za zmotno uporabo materialnega prava, pa to ni utemeljeno, ker so potrebe preživninske upravičenke bistven element za določitev in spremembo preživnine (129. in 132.čl. ZZZDR).

Uveljavljani revizijski razlogi niso podani. Zato je revizijsko sodišče zavrnilo revizijo tožeče stranke kot neutemeljeno (393.čl. ZPP).