Jedro

Izvedensko delo opravljajo izvedenci, ki jih določi pravdno sodišče, ki dokazovanje z izvedenci tudi vodi (1. odstavek 252. člena ZPP). Izven pravdnega postopka pridobljeno mnenje tako ne more biti dokaz v smislu določb ZPP, ki urejajo dokazovanje. Takšno, po stranki naročeno mnenje, v skladu z zakonom in uveljavljeno sodno prakso, predstavlja le del strankine trditvene podlage. Dokazni predlog za neposredno zaslišanje osebe, ki je izdelalo mnenje pred pravdo oziroma njegovo soočenje s sodnim izvedencem, je sodišče utemeljeno zavrnilo.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

: Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje zavrnilo tožbeni zahtevek tožeče stranke za plačilo odškodnine v znesku 19.367,78 EUR s pp. Tožeči stranki je naložilo tudi plačilo pravdnih stroškov tožene stranke v višini 96,84 EUR.

Zoper sodbo se je pritožila tožeča stranka iz razlogov napačne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava. V pritožbi navaja, da bi sodišče moralo upoštevati mnenje izvedenca T. P., ki ga je angažiral tožnik in njegovo mnenje tudi izročil sodišču. Iz izvedeniških mnenj izvedenca N. Č., ki je bil angažiran v kazenskem postopku, in izvedenca I. P. ni mogoče razbrati na podlagi kakšnih izračunov sta prišla do svojih ugotovitev. Izvedenec I. P. trdi, da je pri izdelavi mnenja uporabil računalniški program Carat, vendar ti rezultati izvedeniškemu mnenju niso priloženi, zato teh rezultatov sploh ni mogoče preveriti. T. P. je dne 13.10.2007 tudi podal obsežne pripombe na izvedeniško mnenje izvedenca I. P., ki jih je tožnik tudi vložil v spis. Iz razlogov izpodbijane sodbe pa izhaja, da sodišče navedenih pripomb T. P. sploh ni vpogledalo, torej izvedlo kot dokaz, pri čemer pa v razlogih sodbe ni navedeno kaj je botrovalo takšni odločitvi sodišča. Sodišče bi moralo izvesti dokaz z neposrednim zaslišanjem izvedenca T. P. in opraviti soočenje izvedencev T. P. in I. P.. Ker je sodišče zavrnilo tožnikov zahtevek, je posledično tudi napačno odločilo o stroških.

Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.

Pritožba ni utemeljena.

Sodišče prve stopnje je odločitev o spornem vprašanju, kdo je bil povzročitelj prometne nesreče z dne 21.10.2003, oprlo na izvedensko mnenje, ki ga je podal sodni izvedenec I.P., ki ga je sodišče v skladu z 243. in 244. členom Zakona o pravdnem postopku (ZPP) določilo za izvedenca v predmetni zadevi. Sodišče ni sprejelo trditev T. P., na katerega mnenje se je v postopku sklicevala tožeča stranka in na katerega dokazno vrednost se sklicuje pritožba. Kot je že v sodbi opozorilo sodišče prve stopnje, to mnenje ni enakovredno dokazu z izvedencem. Po določbi 1. odstavka 244. člena ZPP izvedensko delo namreč opravljajo izvedenci, ki jih določi pravdno sodišče, ki dokazovanje z izvedenci tudi vodi (1. odstavek 252. člena ZPP). Izven pravdnega postopka pridobljeno mnenje tako ne more biti dokaz v smislu določb ZPP, ki urejajo dokazovanje. Takšno, po stranki naročeno mnenje, v skladu z zakonom in uveljavljeno sodno prakso, predstavlja le del strankine trditvene podlage. Iz tega tudi izhaja, da je sodišče utemeljeno zavrnilo dokazni predlog za neposredno zaslišanje T. P. oziroma njegovo soočenje s sodnim izvedencem I. P..

Sodni izvedenec I. P. je v svojem izvedenskem mnenju natančno analiziral potek prometne nesreče in logično ter skladno odgovoril na vsa zastavljena vprašanja sodišča tako v pisnem izvedenskem mnenju in njegovi dopolnitvi kot na zaslišanju na glavni obravnavi, zato sta tudi po mnenju pritožbenega sodišča dokazna ocena sodišča prve stopnje glede vzroka in povzročitelja nesreče pravilna. Nenazadnje se njegov izvid in mnenje skladata tudi z mnenjem sodnega izvedenca N. Č., ki je bil postavljen v kazenskem postopku.

Pritožbeno sodišče je tudi zavrnilo pritožnikove navedbe o nepreverljivosti izvedenskih mnenj, zlasti mnenja izvedenca I. P.. Dejstvo, da slednji svojemu izvedenskemu mnenju ni priložil kopij izračunov računalniškega programa ne pomeni, da so njegovi izračuni nepreverljivi. Izvedenec je točno navedel kateri program in katere podatke je uporabil, zato je njegove zaključke vsekakor mogoče testirati.

Prav tako je potrebno zavrniti pritožbeno navedbo, da sodišče ni vpogledalo pripomb T. P. na mnenje I. P.. V zvezi s tem pritožbeno sodišče v prvi vrsti ponovno opozarja, da so pripombe le del trditvene podlage tožeče stranke in ne dokaz z izvedencem v smislu določb ZPP. Prav tako pa iz sodbe izhaja, da je sodišče v dokaznem postopku dejansko 'prečitalo in vpogledalo druge listine v spisu' (3. odstavek na 2. strani sodbe z dne 21.08.2008), torej tudi omenjene pripombe, ki se nahajajo v spisu. Prav tako je izvedenec I. P., ko je bil zaslišan na glavni obravnavi, odgovoril na vprašanja in pomisleke tožeče stranke, ki jih je ta oblikovala na podlagi pripomb T. P.. Stališča slednjega je izvedenec I.P. obrazloženo zavrnil. Tudi odločitev sodišča prve stopnje o plačilu pravdnih stroškov je pravilna in temelji na 1. odstavku 154. člena ZPP.

Iz povedanega sledi, da je sodišče prve stopnje pravilno in popolnoma ugotovilo dejansko stanje in tudi pravilno uporabilo materialno pravo.

Ker je pritožbeno sodišče zavrnilo pritožbene navedbe in tudi ni našlo nepravilnosti na katere pazi po uradni dolžnosti (2. odstavek 350. člena ZPP), je potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).