Jedro

Po presoji sodišča bi že prvostopenjski organ moral pred izdajo gradbenega dovoljenja preveriti, ali je, (ne) glede na zgoraj navedeno, drugo predloženo tožnikovo soglasje mogoče šteti kot pisno strinjanje z nameravano gradnjo, ki ustreza zahtevam iz prvega odstavka 39. člena GZ. Povedano drugače, preveriti bi moral, ali je tožnik podal pisno strinjanje z nameravano gradnjo tudi po dopolnjeni dokumentaciji za izdajo gradbenega dovoljenja, ali pa utemeljiti, da se dopolnjena dokumentacija za izdajo gradbenega dovoljenja prav v ničemer, kar bi lahko bilo kakorkoli pomembno z vidika tožnikovega položaja, ne razlikuje od osnovne DGD in da je tožnikova izjava o strinjanju z njo verodostojna ter ima vse zahtevane oblične sestavine, ter vse to tudi konkretno obrazložiti.

Izrek

I. Tožbi se ugodi, odločba (gradbeno dovoljenje) Upravne enote Nova Gorica, št. 351-255/2021/13 z dne 14. 6. 2021, se odpravi in se zadeva vrne istemu organu v ponovni postopek.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške tega postopka v znesku 516,67 EUR v roku 15 dni od vročitve te sodbe, od poteka tega roka dalje do plačila z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

III. Zahteva stranke z interesom A. A., ..., za povrnitev stroškov tega postopka se zavrne.

Obrazložitev

**Upravni postopek**

1. Z izpodbijano odločbo, tj. gradbenim dovoljenjem, št. 351-255/2021/13 z dne 14. 6. 2021, je Upravna enota Nova Gorica kot prvostopenjski organ pod 1. točko izreka odločila, da se investitorki A. A. (stranka z interesom v tem upravnem sporu) dovoli prizidava stanovanjske stavbe na zemljišču parc. št. 286/5 k.o. ...; napušč sega v zračni prostor parc. št. 281/1 iste k.o. v skupni površini 11,64 m2. V 2. točki izreka gradbenega dovoljenja je vsebovan kratek opis prizidanega dela objekta, pri čemer je navedeno tudi, da gre za manj zahteven objekt, pod 3. točko izreka pa je odločeno, da mora biti gradnja izvedena v skladu z dokumentacijo za pridobitev gradbenega dovoljenja št. 21-07 z datumom marec 2021, dopolnitev št. 1, št. DGD 21-07 z datumom marec 2021, ki jo je izdelal B., s.p. Iz nadaljevanja izreka izhaja še, da je bilo pridobljeno mnenje Mestne občine Nova Gorica (v nadaljevanju: MO NG) o skladnosti, št. 3512-93/2021-4 z dne 14. 4. 2021, da gradbeno dovoljenje preneha veljati, če investitor ne vloži popolne prijave začetka gradnje v petih letih od njegove pravnomočnosti, da sta zahtevek za izdajo gradbenega dovoljenja in dokumentacija za pridobitev gradbenega dovoljenja sestavni del le-tega in da posebnih stroškov postopka ni bilo (4. do 7. točka izreka).

2. Iz obrazložitve izpodbijanega gradbenega dovoljenja je razvidno, da je stranka z interesom kot investitorka po pooblaščencu z zahtevo z dne 20. 4. 2021 zaprosila za izdajo gradbenega dovoljenja za prizidavo enostanovanjske stavbe na zemljišču pare. št. 286/5 k.o. ...,1 ki ji je bila med drugim priložena dokumentacija za pridobitev gradbenega dovoljenja (DGD), št. 21-07 z datumom marec 2021, ki jo je izdelal B., s.p. Prvostopenjski organ našteje listine, ki jih je pridobil oziroma so mu bile predložene med postopkom, med katerimi je tudi dopolnitev DGD št. 1, št. DGD 21-07 z datumom marec 2021. V nadaljevanju citira določbe prvega in drugega odstavka 43. člena Gradbenega zakona (v nadaljevanju: GZ), ki določajo pogoje za izdajo gradbenega dovoljenja, in ugotavlja, da so le-ti izpolnjeni. Investitorka, ki namerava dozidati SZ del obstoječe stanovanjske stavbe, je v zemljiški knjigi vpisana kot lastnica nepremičnine parc. št. 286/5, pri parc. št. 281/1 pa je vknjižena služnostna pravica posega napušča v zračni prostor te nepremičnine v skupni površini 11,64 m2 v korist parc. št. 286/5, kar investitorki omogoča gradnjo oziroma izvajanje del. V postopku je bilo ugotovljeno, da je gradnja skladna z določili Odloka o občinskem prostorskem načrtu Mestne občine Nova Gorica (Uradni list RS, št. 13/18-UPB, 30/18 in 31/20, v nadaljevanju: OPN), ki velja za območje gradnje, in z določbami predpisov o urejanju prostora, kar izhaja tudi iz mnenja občine z dne 14. 4. 2021. Iz kartografskega dela prostorskega plana MO NG izhaja, da je zemljišče s parc. št. 286/5 po osnovni namenski rabi prostora opredeljeno kot območje stavbnih zemljišč, po podrobnejši namenski rabi prostora pa kot SK - površine podeželskega naselja. V OPN spada v enoto urejanja prostora DO-03/01, za katero veljajo splošni in posebni prostorski izvedbeni pogoji, pri čemer navedena parcela ne sega v varovalne pasove in varovana območja.

3. V nadaljevanju prvostopenjski organ navaja, da je nameravana gradnja skladna z določili OPN, tudi s 44. členom OPN, ki med drugim določa, da morajo biti razmiki med stavbami najmanj tolikšni, da so zagotovljeni svetlobno tehnični, požarno varnostni, sanitarni in drugi pogoji ter da sta možna vzdrževanje in raba objektov v okviru parcele objekta. Najbolj izpostavljen del novega objekta (nad in pod terenom) mora biti od meje sosednjih parcel oddaljen najmanj 4 m. Če so odmiki objektov od meja sosednjih parcel manjši, je treba v projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja podati utemeljitev posega ter predložiti soglasje lastnikov sosednjih parcel. Ne glede na določbe predhodnih odstavkov tega člena se lahko gradi do parcelne meje, ko gre za strnjeno gradnjo, zlasti na območjih obstoječega strnjenega mestnega jedra, obstoječih uličnih nizov in pri atrijskih hišah. Na območjih strnjene gradnje je dovoljena novogradnja na mestu in v gabaritih prejšnjega objekta (nadomestna gradnja). V primeru, ko lastnika sosednjih zemljišč o gradnji na parcelni meji ne soglašata, je lahko objekt postavljen največ do meje zemljiške parcele, na kateri se gradi, vendar tako, da se z gradnjo ne posega na sosednje zemljišče. Prvostopenjski organ ugotavlja, da je iz projekta za pridobitev gradbenega objekta razvidno, da so pri projektiranem objektu razmiki med stavbami tolikšni, da so zagotovljeni svetlobno tehnični, požarno varstveni, sanitarni in drugi pogoji ter da sta možna vzdrževanje in raba objekta v okviru parcele objekta. Najmanjši odmik prizidka od parc. št. 286/6 in 286/7 na SV strani znaša 5,32 m, odmik od parcelne meje s parc. št. 287/1 na SZ strani znaša 0,50 m, odmik od parc. št. 283 na JV strani znaša 13,83 m. Objekt bo grajen do parcelne meje s parc. št. 281/1 na JZ strani. Za odmik, manjši od 4 m, je pridobljeno soglasje lastnika parc. št. 287/1 C. C. (tj. tožnika v tem upravnem sporu) z dne 12. 3. 2021, za drugi odmik, manjši od 4 m, pa soglasje lastnika parc. št. 281/1. V DGD je odmik, manjši od 4 m, utemeljen z navedbo, da gre za prizidavo k obstoječi enostanovanjski hiši, ki je že zgrajena do parcelne meje na mestu predhodno odstranjenega gospodarskega poslopja, ki je prav tako bilo zgrajeno do parcelne meje. Prizidava leži na območju strnjene gradnje naselja v vaškem jedru ..., kjer so možnosti omejene z obstoječimi gabariti, objekti in ozkimi parcelami. Osončenje je zagotovljeno v skladu z zahtevami, pritlične etaže sosednjih objektov so namenjene nestanovanjski dejavnosti. Gradnja ni na južni strani stanovanjskega objekta. Objekt na SZ strani je kmečka lopa. Stavba na parc. št. 286/3 stoji SV od obravnavane gradnje in je od nje odmaknjena najmanj 12 m, zato organ odmika med lici ni presojal. 4. Po tem, ko obrazloži še skladnost z drugimi določili OPN in izpolnjevanje ostalih pogojev za izdajo gradbenega dovoljenja, prvostopenjski organ navaja, da mora na podlagi 36. in 37. člena GZ o začetku postopka seznaniti lastnika zemljišča, ki meji na nepremičnine, na katerih je nameravana gradnja, razen če ugotovi, da gradnja nanj ne vpliva. Iz DGD izhaja, da parcela 286/5 med drugim meji na SZ strani na parcelo 287/1, ki je v lasti tožnika. V skladu z 39. členom GZ investitor lahko pridobi pisne izjave strank, da se strinjajo z nameravano gradnjo. Tako je bilo poleg ostalih predloženo soglasje tožnika z datumom 12. 3. 2021, da soglaša z dozidavo stanovanjske hiše skladno z dokumentacijo DGD št. 21/07, datum marec 2021, izdelano pri B., s.p. Prvostopenjski organ je tako ob ugotovitvi, da so izpolnjeni vsi pogoji iz 43. člena GZ izdal izpodbijano gradbeno dovoljenje.

5. Pritožbo, ki jo je vložil tožnik zoper gradbeno dovoljenje, je Ministrstvo za okolje in prostor z odločbo, št. 35108-229/2021-2550-2 z dne 2. 2. 2022 (v nadaljevanju: drugostopenjska odločba), zavrnilo. Po tem, ko povzame vsebino pritožbe in odgovora investitorke nanjo, zaključuje, da pritožba ni utemeljena. Tudi drugostopenjski organ citira določbe prvega odstavka 43. člena GZ ter 44. člena OPN in se sklicuje na obrazložitev prvostopenjskega organa, da je nameravana gradnja skladna z določbami prostorskega akta in da so izpolnjeni tudi ostali pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja. Iz DGD izhaja, da odmik od zemljišča s parc. št. 287/1 (ki je v lasti tožnika) znaša 0,50 m in je manjši od predpisanega, vendar je investitorka predložila soglasje tožnika z dne 12. 3. 2021 k nameravani gradnji po tam navedeni projektni dokumentaciji. Drugostopenjski organ nato citira še določbe prvega in četrtega odstavka 39. člena GZ ter navaja, da iz soglasja z dne 12. 3. 2021 izhaja, da tožnik soglaša s predvideno gradnjo, ki obsega dozidavo obstoječe stanovanjske hiše ..., lastnice A. A., ..., ki stoji na zemljiški parceli št. 286/5 k.o. ..., in da bo gradnja izvedena po projektni dokumentaciji DGD, št. pr. 21/07, marec 2021, B., s.p., ki da mu je bila dana na vpogled. Dalje iz soglasja izhaja, da se s projektnimi rešitvami strinja in da nima nobenih zahtev. Iz navedenega torej sledi, da je bil tožnik z nameravano gradnjo seznanjen in da se je s posegi, kot so predvideni v DGD, strinjal. Zakaj je soglasje podpisal, ne da bi pregledal projektno dokumentacijo oziroma čeprav je ni razumel, kot navaja v pritožbi, upravnemu organu ni znano in za odločitev ni relevantno. Posledično tožnik ne more uspeti z ugovori, da z rešitvami v DGD ni bil seznanjen oziroma da ni razumel vsebine projektne dokumentacije. Na to bi moral opozoriti ter utemeljitev oziroma razlago nameravanih posegov zahtevati, preden je podpisal soglasje. Namen slednjega je namreč prav v tem, da se stranskim udeležencem, ki so z nameravano gradnjo seznanjeni in se z njo strinjajo, gradbeno dovoljenje zgolj vroči, v postopek pa se jih ne vključuje. Glede na navedeno je drugostopenjski organ pritožbo zavrnil. **Navedbe strank v vlogah v upravnem sporu**

6. Tožnik izdano gradbeno dovoljenje izpodbija s tožbo v upravnem sporu zaradi bistvenih kršitev določb postopka, zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter nepravilne uporabe materialnega prava. Predlaga, da sodišče tožbi ugodi, izpodbijano gradbeno dovoljenje odpravi in zadevo vrne v ponovni postopek prvostopenjskemu organu, toženki pa naloži, da tožniku povrne stroške tega postopka, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

7. V tožbi pojasnjuje, da je imel v upravni zadevi položaj stranskega udeleženca, ker je lastnik zemljišča s parc. št. 287/1, ki na SZ strani meji s parcelo investitorke št. 286/5, na kateri je predvidena sporna gradnja. Prvostopenjski postopek je, kar se tiče tožnika, tekel in se zaključil tako, da se je investitorka z vnaprej spisanim soglasjem oglasila na njegovem domu in ga zaprosila za podpis soglasja s pojasnilom, da namerava k obstoječi stavbi dograditi eno sobo, ter zagotovilom, da bo v roku 15 dni tožniku na vpogled dostavila projektno dokumentacijo za nameravano gradnjo. Zaradi znanstva in dobrososedskih odnosov ji je pod navedenimi pogoji podpisal soglasje z dne 12. 3. 2021, vendar mu investitorka nato v dogovorjenem roku ni dostavila projektne dokumentacije na vpogled, ampak mu je dala na vpogled le nekatere listine, iz katerih ni mogel razbrati, za kakšen obseg gradnje gre in ali gre za verodostojno dokumentacijo. Tožnik poudarja, da je bilo gradbeno dovoljenje izdano brez ustne obravnave in njegove vključitve v postopek ter ne da bi ga prvostopenjski organ na formalen način seznanil o začetku postopka, zaradi česar se je z dejanskim obsegom dovoljene gradnje lahko prvič seznanil šele, ko mu je bilo vročeno gradbeno dovoljenje. Šele iz njega je ugotovil, da želi investitorka dejansko dozidati enostanovanjsko stavbo in ne le sobe, kot mu je zagotavljala pred podpisom soglasja, s čimer je izrabila njegovo zaupanje in ga zapeljala v zmoto, zaradi česar soglasja ni preklical pred izdajo gradbenega dovoljenja. Zoper slednje je tožnik vložil pritožbo, vendar je vse njegove ugovore drugostopenjski organ ob sklicevanju na podpisano soglasje zavrnil. Pri tem je povsem spregledal določbe 36. in 37. člena GZ in pritožbenih navedb s tega vidika ni presojal. Tožnik, glede na opisani način vodenja postopka, ugovorov iz pritožbe v upravnem postopku na prvi stopnji ni mogel uveljavljati. Z opisanim postopanjem so bile kršene ne le navedene določbe GZ, pač pa tudi določbe 9. in 146. člena ter 7., 8. in 140. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju: ZUP). Kršena je bila tožnikova pravica do ustne obravnave in izjave, ki jo zagotavlja 22. člen Ustave, poseženo je bilo v pravici iz 23. in 25. člena Ustave ter v pravico do poštenega postopka po 6. členu Evropske konvencije o človekovih pravicah (v nadaljevanju: EKČP). Zaradi tega je izpodbijana odločba obremenjena z absolutno bistveno kršitvijo pravil postopka in jo je zato treba odpraviti. Toliko bolj, ker je investitorka tožniku prikrila dejanski obseg nameravane gradnje in njegovo soglasje izposlovala na nepošten način. Kot dokaze je tožnik v tožbi predlagal izpodbijano gradbeno dovoljenje, zapisnik prvostopenjskega organa z dne 23. 6. 2021 (ki vsebuje tožnikovo pritožbo zoper dovoljenje), drugostopenjsko odločbo in poštni izpis glede njene vročitve tožniku ter soglasje k projektni dokumentaciji DGD za pridobitev gradbenega dovoljenja z dne 12. 3. 2021. 8. Toženka je sodišču predložila upravni spis zadeve, odgovora na tožbo pa ni podala.

9. Tožba je bila vročena tudi A. A. kot investitorki, ki ji je bilo izdano izpodbijano gradbeno dovoljenje in s tem po prvem odstavku 19. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju: ZUS-1) stranki v tem upravnem sporu (v tej sodbi: stranka z interesom). Ta je v odgovoru na tožbo predlagala, da sodišče tožbo zavrne, tožniku pa v plačilo naloži stroške upravnega spora, saj meni, da očitane kršitve niso podane. Prvostopenjski organ ni kršil določb 36. in 37. člena GZ, saj se v primeru, ko investitor predloži pisno izjavo stranke, da se strinja z nameravano gradnjo, ta stranka ne vključuje v postopek izdaje gradbenega dovoljenja, ampak se ji to samo vroči. Ta izjema od pravila iz prvega odstavka 37. člena GZ je bila uporabljena tudi v obravnavanem primeru, saj je tožnik kot lastnik nepremičnine s parc. št. 287/1 podal podpisano soglasje z dne 12. 3. 2021, da se strinja z nameravano gradnjo (tj. dozidavo obstoječe stanovanjske hiše stranke z interesom) ter projektnimi rešitvami in nanje nima nobenih pripomb. Soglasje je skladno s prvim odstavkom 39. člena GZ. Tožnik je bil torej z gradnjo in njenim obsegom seznanjen, stranka z interesom mu je omogočila vpogled v celotno gradbeno dokumentacijo ter mu predstavila, da se lahko za razlago obrne tudi na projektanta oziroma inženirja Č. Č. Pojasnila mu je, da so se za dozidavo odločili, ker potrebujejo dodatno sobo za eno od hčera ter dodatni prostor za petčlansko družino. Poleg tega je imel tožnik možnost vpogleda v dokumentacijo pri prvostopenjskem organu, a dodatnih informacij ni iskal. Zakaj se je odločil gradbeno dovoljenje izpodbijati, ni jasno, stranka z interesom meni, da gre za nagajanje. Pripominja, da bi moral v primeru nasprotovanja gradnji tožnik v skladu s petim odstavkom 39. člena GZ med postopkom na prvi stopnji podati izjavo, iz katere bi izhajalo takšno nasprotovanje, za svoje trditve pa predložiti dokaze, česar ni storil. 10. Dalje stranka z interesom pojasnjuje, da se ustna obravnava v upravnem postopku glede na določbe prvega in drugega odstavka 41. člena GZ ni opravila, saj so vsi stranski udeleženci podali izjave o strinjanju z nameravano gradnjo in je bilo zanjo pridobljeno pozitivno mnenje občine. Drugostopenjski organ je obrazloženo presodil tožnikove pritožbene ugovore. Trditve v zvezi z osončenjem oziroma osenčenjem so nekonkretizirane in brez podlage, stranka z interesom pa jih zavrača z dodatnimi vsebinskimi pojasnili in v zvezi s tem v ponazoritev prilaga fotografiji št. 1 in št. 2. Sklepno pripominja, da je predmet te zadeve oblastveno odločanje o izdaji izpodbijanega gradbenega dovoljenja oziroma njegovi pravilnosti in zakonitosti, zato vrednosti spornega predmeta ni mogoče določiti v višini vrednosti nepremičnine, kot bi lahko sledilo iz s tega vidika nepojasnjenega stroškovnika v tožbi. Opozarja še, da tožnik v tožbi navaja po ZUS-1 nedopustne oziroma neupoštevne novote, saj ne obrazloži, zakaj teh razlogov ni uveljavljal pravočasno, v upravnem postopku na prvi stopnji. Kot predlagane dokaze je stranka z interesom v odgovoru na tožbo navedla izpodbijano gradbeno dovoljenje, drugostopenjsko odločbo, tožnikovo soglasje z dne 12. 3. 2021, omenjeni fotografiji št. 1 in 2, predlagala je tudi svoje zaslišanje in zaslišanje svojega moža D. D. (o pridobivanju tožnikovega soglasja).

11. Tožnik je v prvi pripravljalni vlogi vztrajal, da soglasja za prizidavo enostanovanjske stavbe na zemljišču parc. št. 286/5 ni mogel podati, saj se je s takšno gradnjo prvič seznanil šele, ko mu je bilo vročeno gradbeno dovoljenje. Celotna gradbena dokumentacija pa mu nikoli ni bila dana na vpogled. Zaradi nepoštenega ravnanja stranke z interesom mu je bila onemogočena obravnava pravno pomembnih dejstev v postopku izdaje gradbenega dovoljenja glede potrebnih odmikov od njegovega objekta kot tudi od parcelne meje, presoje vplivov na okolje in drugih pogojev gradnje. Z navedbami v odgovoru na tožbo o tožniku podanih pojasnilih pa stranka z interesom eksplicitno priznava, da ga ni seznanila, da bo izvedla prizidavo enostanovanjske stavbe. Tožnik je soglašal z drugačno gradnjo, tj. dogradnjo ene sobe, ne pa s prizidavo enostanovanjske stavbe. Ker mu zaradi nepravilne uporabe GZ ni bila omogočena udeležba v prvostopenjskem postopku, je ostalo nerazjasnjeno, ali je prizidava enostanovanjske stavbe načrtovana bližje tožnikovi nepremičnini, kot je to brez njegovega soglasja dovoljeno s prostorskim aktom. Pravica do sodelovanja in izjave v slehernem postopku strank z nasprotujočimi si interesi je temeljna pravica, ki izhaja iz 22. člena Ustave. V zvezi s predlogom za zaslišanje D. D., ki je tudi nesubstanciran, tožnik pripominja, da se je pri njem doma zaradi soglasja oglasila le A. A. in tako njuna komunikacija predlagani priči ne more biti poznana, predlaga pa tožnik glede tega svoje zaslišanje.

12. Stranka z interesom je v svoji prvi pripravljalni vlogi prerekala tožnikove navedbe in vztrajala, da je bil ta s predvideno gradnjo in dokumentacijo zanjo seznanjen pred podajo soglasja, kar iz slednjega jasno izhaja. Njen mož D. D. je prihod stranke z interesom k tožniku in pridobitev soglasja spremljal z balkona njihove stanovanjske hiše; vrt, na katerem je bilo soglasje podano, je od balkona oddaljen le nekaj metrov, zato je slišal celotno komunikacijo. Tožnik je podal soglasje za gradnjo, kakršna je predvidena in izhaja iz gradbene dokumentacije, tj. projektne dokumentacije DGD za pridobitev gradbenega dovoljenja št. pr. 21/07, marec 2021, B., s.p. Dozidava stanovanjske hiše je natančno predstavljena v gradbeni dokumentaciji (vključno z izrisom, odmiki, študijo svetlobe ipd.), pri pripravi katere so bili upoštevani vsi predpisani pogoji. V tej vlogi je stranka z interesom kot dokaze predlagala še projektno dokumentacijo DGD za pridobitev gradbenega dovoljenja št. pr. 21/07, marec 2021, B., s.p., ter vpogled v vse listine obravnavane zadeve prvo- in drugostopenjskega organa.

**Glavna obravnava**

13. Sodišče je 21. 11. 2023 v tem upravnem sporu opravilo javno glavno obravnavo, ki so se je udeležili tožnik in njegov pooblaščenec, odvetnik E. E., ter stranka z interesom A. A. in njena pooblaščena odvetnica F. F. iz Odvetniške pisarne G., d.o.o., medtem ko se toženka glavne obravnave ni udeležila, čeprav je bila nanjo pravilno povabljena. Navzočim so bile predočene in pooblaščencema izročene kopije listin iz upravnega spisa, ki so lahko pomembne za odločitev (uradni zaznamek prvostopenjskega organa pod št. 351-255/2021-6 z dne 28. 5. 2021, izvod tožnikovega soglasja z datumom 12. 3. 2021, kot se v upravnem spisu nahaja v fasciklu "zbirna mapa", izvod tožnikovega soglasja z istim datumom, kot je bil prvostopenjskemu organu predložen z dopolnitvijo zahteve za izdajo gradbenega dovoljenja, pa tudi kopija odgovora stranke z interesom na tožnikovo pritožbo zoper gradbeno dovoljenje).

14. Pooblaščenec tožnika je vztrajal pri tožbi in dosedanjih navedbah. Navedel je še, da tožnik z zahtevo prvostopenjskega organa, ki izhaja iz uradnega zaznamka z dne 28. 5. 2021, ni bil seznanjen ter mu nikakršna projektna dokumentacija v smislu dopolnitve ni bila dana na vpogled. Zato, kot je logično po naravi stvari, (druge verzije) soglasja k dopolnitvi gradbene dokumentacije ni mogel podati, saj zanjo ni vedel. Pooblaščenka stranke z interesom je navedla, da je bilo tožnikovo soglasje dano h gradbeni oziroma projektni dokumentaciji DGD, št. projekta 21/07, marec 2021, ki ga je izdelal B., s.p.; kot izhaja iz samega soglasja, je bilo soglasje nepogojno, še več, v njem je izrecno zapisano, da se tožnik s projektnimi rešitvami strinja, da nima nobenih zahtev in da mu je bila navedena projektna dokumentacija dana na vpogled. Njegove drugačne trditve so neresnične, stranki z interesom pa ni znano, zakaj ji je po podaji soglasja začel nagajati. Da je dokumentacijo, na podlagi katere je bilo izdano gradbeno dovoljenje, videl pred podajo soglasja in je imel možnost postaviti vprašanja v zvezi z njo, lahko izpovesta stranka z interesom in priča D. D. Po informacijah stranke z interesom se je tožnik večkrat zglasil tudi pri prvostopenjskem organu. Tožnikovo soglasje je sicer pridobila tudi že prej, v januarju, preden je sploh najela arhitekta, tožnik pa ji je omenil le, da ga skrbi osenčenje. Tožnikov pooblaščenec je odgovoril, da so te navedbe v nasprotju s podatki spisa. Druga verzija tožnikovega soglasja in dopolnitev projektne dokumentacije iz maja 2021 že časovno nista skladni. Stranka z interesom ga ni seznanila z zahtevo po dopolnitvi projektne dokumentacije in mu ni pokazala dopolnjene projektne dokumentacije, zanjo tožnik sploh ni vedel. Soglasje pa je mogoče dati samo h konkretnemu objektu, prikazanem v projektni dokumentaciji. Tožnik k dopolnjeni projektni dokumentaciji nikoli ni dal soglasja, saj zanjo sploh ni vedel. Pooblaščenka stranke z interesom je vztrajala, da je tožnik podal soglasje za gradnjo, kakršna izhaja iz že navedene projektne dokumentacije. Tožnik ni trdil, da dokumentacije ni videl, pavšalno je navedel le, da bi lahko bila napačna in da se sam ne razume na načrte ter da želi svoje soglasje razveljaviti, kar pomeni, da je vedel, da ga je podal, a si je kasneje premislil. To pa ne more biti razlog za razveljavitev gradbenega dovoljenja, ki je bilo izdano na podlagi tega soglasja. Tožnikov pooblaščenec je izpostavil, da tudi podatki upravnega spisa potrjujejo, da stranka z interesom tožnika ni seznanila z zahtevo prvostopenjskega organa za dopolnitev z dne 28. 5. 2021 in z izdelano dopolnitvijo, predloženo 2. 6. 2021. Ob nesporni ugotovitvi, da je tožba vložena pravočasno, je umaknil predlog, da se v dokaznem postopku vpogleda poštni izpis z dne 14. 2. 2022. 15. Sodišče je v dokaznem postopku na glavni obravnavi vpogledalo listine v upravnem spisu zadeve, med katerimi se nahajajo tudi izpodbijano gradbeno dovoljenje, tožnikova pritožba zoper to dovoljenje, vsebovana v zapisniku prvostopenjskega organa z dne 23. 6. 2021, drugostopenjska odločba ter projektna dokumentacija za pridobitev gradbenega dovoljenja. Dokazne predloge za vpogled fotografij št. 1 in št. 2, ki ju je stranka z interesom predložila z odgovorom na tožbo v tem upravnem sporu, ter za zaslišanje tožnika, stranke z interesom in priče D. D. je sodišče zavrnilo. Po 52. členu ZUS-1 lahko tožnik v tožbi navaja nova dejstva in nove dokaze, vendar mora obrazložiti, zakaj jih ni navedel že v postopku izdaje upravnega akta; nova dejstva in novi dokazi se lahko upoštevajo le, če jih stranka upravičeno ni mogla predložiti oziroma navesti v postopku, v katerem je bil izdan upravni akt. Navedeno smiselno enako velja tudi za stranko z interesom. Vsi zavrnjeni dokazi so bili predlagani šele v upravnem sporu, čeprav bi jih tožnik in stranka z interesom lahko predlagala že v pritožbenem upravnem postopku, zato jih je sodišče zavrnilo kot novote, ki jih v upravnem sporu ni mogoče upoštevati.

**Odločitev sodišča** **K I. točki izreka:**

16. Tožba je utemeljena.

17. Predmet presoje v tem upravnem sporu je pravilnost in zakonitost s tožbo izpodbijane odločbe, torej stranki z interesom izdanega gradbenega dovoljenja (z vsebino, kot je predstavljena v uvodu te obrazložitve), pri čemer se presoja tudi pravilnost postopka, v katerem je bil izdan izpodbijani akt. 18. Zakonska podlaga za odločanje o izdaji gradbenega dovoljenja (in posledično za njegovo presojo v upravnem sporu) je v določbah GZ. Kot je razvidno iz obrazložitve izpodbijane in drugostopenjske odločbe, je prvostopenjski organ gradbeno dovoljenje izdal ob zaključku, da so izpolnjeni vsi pogoji, ki jih GZ za to predpisuje v določbah prvega in drugega odstavka 43. člena, ob ostalih tudi pogoj iz 1. točke prvega odstavka tega člena, da je gradnja skladna z določbami prostorskega izvedbenega akta v delu, ki se nanaša na graditev objektov, in z določbami predpisov o urejanju prostora. S tega vidika je, kot dalje izhaja iz obrazložitve obeh upravnih odločb in med strankami ni sporno, za obravnavano zadevo relevanten OPN. Ta v 44. členu med drugim določa, da mora biti najbolj izpostavljen del novega objekta (nad in pod terenom) od meje sosednjih parcel pri zahtevnih in manj zahtevnih objektih oddaljen najmanj 4 m, pri nezahtevnih in enostavnih objektih pa najmanj 1,5 m, če gre za stavbe, sicer pa o,5 m (glej drugi odstavek). Če so odmiki objektov od meja sosednjih parcel manjši, je treba v projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja podati utemeljitev posega ter predložiti soglasje lastnikov sosednjih parcel. Nezahtevne in enostavne objekte je mogoče graditi do parcelne meje sosednjega zemljišča na podlagi pridobljenega soglasja lastnikov sosednjih zemljišč (tretji odstavek 44. člena OPN). Na parcelni meji je mogoče graditi, ko gre za strnjeno gradnjo, zlasti na območju podeželskih naselij, ter na meji odprtega javnega prostora, če ni prizadeta javna korist (četrti odstavek 44. člena OPN). Ne glede na določbe predhodnih odstavkov tega člena se lahko gradi do parcelne meje, ko gre za strnjeno gradnjo, zlasti na območjih obstoječega strnjenega mestnega jedra, obstoječih uličnih nizov in pri atrijskih hišah. Na območjih strnjene gradnje je dovoljena gradnja novega objekta na mestu in v gabaritih prejšnjega objekta (nadomestna gradnja). V primeru, ko lastnika sosednjih zemljišč o gradnji na parcelni meji ne soglašata, je lahko objekt postavljen največ do meje zemljiške parcele, na kateri se gradi, vendar tako, da z gradnjo ne posega na sosednje zemljišče (peti odstavek 44. člena OPN).

19. Prvostopenjski organ je ugotovil, da parcela stranke z interesom 286/5, na kateri se med drugim dovoljuje obravnavana gradnja, to je prizidava obstoječe tožničine stanovanjske stavbe, na SZ strani meji na parcelo 287/1, ki je v lasti tožnika, ter da najmanjši odmik prizidka od parcelne meje s parcelo 287/1 na SZ strani znaša 0,50 m, kar ni sporno. Dalje prvostopenjski organ v svoji obrazložitvi ugotavlja (drugostopenjski organ pa temu pritrjuje), da je bilo za odmik, manjši od 4 m, pridobljeno soglasje tožnika z dne 12. 3. 2021 in je tako izpolnjen z vidika odmika v 44. členu OPN predpisani pogoj. Glede na to, da je investitorka predložila soglasje tožnika z datumom 12. 3. 2021, prvostopenjski organ tožnika tudi ni vključil v postopek izdaje gradbenega dovoljenja, temveč mu je slednje le vročil. 20. Tožnik izdano gradbeno dovoljenje izpodbija, ker je, kot sledi iz njegovih navedb, zanj sporno, da ga, kot osebo iz druge alineje drugega odstavka 36. člena GZ, prvostopenjski organ ni seznanil o začetku postopka in ga povabil k udeležbi v njem, kot to določa prvi odstavek 37. člena GZ, sporen pa je za tožnika tudi zaključek obeh organov, da je podal pisno soglasje oziroma izjavo o strinjanju z nameravano gradnjo (vključno s soglasjem za odmik, manjši od 4 m), skladno z GZ.

21. Glede na navedeno sodišče pojasnjuje, da je po prvem odstavku 36. člena GZ stranka v postopku izdaje gradbenega dovoljenja investitor. Stranski udeleženci v takšnem postopku pa so lahko osebe iz drugega odstavka 36. člena GZ, in sicer je to po drugi alineji te določbe tudi lastnik zemljišča, ki meji na nepremičnine, na katerih je nameravana gradnja, razen če pristojni upravni organ za gradbene zadeve ugotovi, da gradnja nanj ne vpliva (takšnega zaključka glede tožnika prvostopenjski organ ni napravil). V skladu s četrtim odstavkom 36. člena GZ ima stranski udeleženec iz drugega odstavka tega člena enake pravice in dolžnosti kot stranka, če zakon ne določa drugače. V prvem odstavku 37. člena GZ je določeno, da pristojni organ osebe iz drugega odstavka prejšnjega člena, ki so mu znane na podlagi uradnih evidenc, seznani o začetku postopka in jih povabi k udeležbi z osebno vročitvijo. V skladu z določbami 38. člena GZ mora vabljena oseba priglasiti svojo udeležbo v postopku v roku, določenem v vabilu k udeležbi, sicer se šteje, da se z nameravano gradnjo strinja in se ne more vključiti v postopek izdaje gradbenega dovoljenja ter nima pravice do pritožbe; ob priglasitvi mora pojasniti razloge za udeležbo, lahko pa navede tudi razloge, zaradi katerih nasprotuje nameravani gradnji, ali pa navede, da se z njo strinja. V 39. členu GZ pa je v prvem odstavku določeno, da lahko investitor predloži pisno izjavo stranke, da se strinja z nameravano gradnjo kadarkoli do izdaje gradbenega dovoljenja. Stranka se mora v izjavi izrecno sklicevati na dokumentacijo za izdajo gradbenega dovoljenja, z navedbo številke in datuma njene izdelave. V takšnem primeru se, kot predpisuje četrti odstavek 39. člena GZ, stranka ne vključuje v postopek izdaje gradbenega dovoljenja, temveč se ji gradbeno dovoljenje samo vroči. 22. Po presoji sodišča iz opisane zakonske ureditve po GZ izhaja, da v primeru, ko investitor (npr. že z zahtevo za izdajo gradbenega dovoljenja) predloži pisno izjavo stranke o strinjanju z nameravano gradnjo, skladno s prvim odstavkom 39. člena GZ, pristojnemu organu te stranke (oziroma stranskega udeleženca) ni treba seznanjati o začetku postopka in vabiti k udeležbi, kot to ureja prvi odstavek 37. člena GZ, saj četrti odstavek 39. člena tega zakona izrecno določa, da se v takšnem primeru stranka ne vključuje v postopek izdaje gradbenega dovoljenja, temveč se ji dovoljenje samo vroči. Obenem pa je treba upoštevati, da gre pri tem za izjemo od siceršnje ureditve postopka (njegovo bistveno poenostavitev, ki omejuje procesni položaj stranke oziroma stranskega udeleženca ter njegovo pravico do udeležbe v postopku in do izjave, ki ima ustavni temelj v 22. členu Ustave), izjeme pa je treba tolmačiti restriktivno. Postopek je zato na opisani način mogoče voditi le, če so brez dvoma izpolnjeni za to z zakonom predpisani pogoji (iz prvega odstavka 39. člena GZ), pri čemer je, ker gre za izjemo, potrebna stroga presoja s tem povezanih okoliščin.

23. Glede na obrazloženo in tožnikove navedbe, s katerimi uveljavlja, da ni podal soglasja oziroma pisnega strinjanja z nameravano gradnjo skladno z GZ, sodišče ugotavlja, da iz listin upravnega spisa zadeve izhaja, da je stranka z interesom po pooblaščencu vložila zahtevo za izdajo gradbenega dovoljenja za prizidavo enostanovanjske hiše, ki jo je prvostopenjski organ prejel 20. 4. 2021. Zahtevi je bila priložena med drugim DGD - projektna dokumentacija za pridobivanje mnenj in gradbenega dovoljenja, z navedeno št. projekta 21-07 in datumom izdelave marec 2021, ki jo je izdelal B., s.p. (v upravnem spisu se nahaja v fasciklu "zbirna mapa"). V njem se poleg ostalega nahaja tudi podpisano soglasje tožnika k projektni dokumentaciji DGD za pridobitev gradbenega dovoljenja z datumom 12. marec 2021, v katerem je navedeno, da tožnik kot lastnik zemljiške parcele št. 287/1 soglaša s predvideno gradnjo, ki obsega dozidavo obstoječe stanovanjske hiše ..., lastnice A. A., ki stoji na zemljiški parceli št. 286/5, ter da bo gradnja izvedena po projektni dokumentaciji DGD, št. pr. 21/07, ki jo je izdelal B., s.p., katera je bila tožniku dana na vpogled, ter da se tožnik s projektnimi rešitvami strinja in nima nobenih zahtev.

24. Kot je dalje razvidno iz listin v upravnem spisu zadeve, to je uradnega zaznamka uradne osebe prvostopenjskega organa H. H., št. 351-255/2021-6 z dne 28. 5. 2021, je ta pooblaščenca stranke z interesom po telefonu in elektronski pošti seznanila, kaj je v zadevi treba dopolniti oziroma predložiti, pri čemer je med drugim navedeno: ker je iz DGD razvidno, da gre tudi za rekonstrukcijo, je treba vlogo precizirati v smislu, da investitorka zahteva izdajo dovoljenja za rekonstrukcijo in prizidavo; ker se obravnava celotna stavba, je treba temu prilagoditi podatke o stavbi, predvsem glede tlorisne velikosti prizidane stavbe na stiku z zemljiščem, višinskih gabaritov, odmikov od parcelnih mej; soglasja mejašev, pri katerih je odmik od gradnje manj kot 4 m (kar velja tudi za soglasje tožnika), morajo vsebovati navedbo, da se lastnik strinja z manjšim odmikom od 4 m; soglasja, ki so predložena, so pomanjkljiva, saj niso sestavljena, kot to zahteva prvi odstavek 39. člena GZ (pri čemer je izpostavljen manjkajoč datum izdelave DGD).

25. Po tem je prvostopenjski organ 2. 6. 2021 prejel dopolnitev zahteve za izdajo gradbenega dovoljenja s priloženo dopolnitvijo DGD (ki se v upravnem spisu nahaja v modri mapi). Na prvi strani le-te (priloga 1A - podatki o udeležencih, gradnji in dokumentaciji) je izrecno pripisano, da gre za dopolnitev 1, sicer pa enako kot v prvotni DGD navedena št. projekta 21-07 in datum izdelave marec 2021, ki jo je izdelal B., s.p. S to dopolnitvijo je bil prvostopenjskemu organu predložen nov izvod podpisanega soglasja tožnika k projektni dokumentaciji DGD, ki je enak prvemu predloženemu soglasju, razen tega, da je v besedilu, ki se je pri prvem soglasju glasilo: "Gradnja bo izvedena po projektni dokumentaciji DGD, št. pr. 21/07, ki jo je izdelal B., s.p., katera mi je bila dana na vpogled", na mestu, kjer je bilo v prvotnem besedilu navedeno "ki jo je izdelal", nalepka, na kateri je natisnjeno besedilo "marec 2021", tako da se z dopolnitvijo zahteve predloženo tožnikovo soglasje v tem delu glasi: "Gradnja bo izvedena po projektni dokumentaciji DGD, št. pr. 21/07, marec 2021 B., s.p., katera mi je bila dana na vpogled." Obenem pa ima tudi to soglasje datum 12. marec 2021, čeprav je bilo predloženo po tem, ko je prvostopenjski organ 28. 5. 2021 stranko z interesom opozoril na pomanjkljivosti, ki jih je treba odpraviti, in je ta zato zahtevo oziroma DGD dopolnila.

26. Ob opisanem poteku upravnega postopka ter opisani vsebini obeh predloženih izvodov tožnikovega soglasja bi po presoji sodišča že prvostopenjski organ moral pred izdajo gradbenega dovoljenja preveriti, ali je, (ne) glede na zgoraj navedeno, drugo predloženo tožnikovo soglasje mogoče šteti kot pisno strinjanje z nameravano gradnjo, ki ustreza zahtevam iz prvega odstavka 39. člena GZ. Povedano drugače, preveriti bi moral, ali je tožnik podal pisno strinjanje z nameravano gradnjo tudi po dopolnjeni dokumentaciji za izdajo gradbenega dovoljenja, ali pa utemeljiti, da se dopolnjena dokumentacija za izdajo gradbenega dovoljenja prav v ničemer, kar bi lahko bilo kakorkoli pomembno z vidika tožnikovega položaja, ne razlikuje od osnovne DGD in da je tožnikova izjava o strinjanju z njo verodostojna ter ima vse zahtevane oblične sestavine, ter vse to tudi konkretno obrazložiti. Če tega ni storil že prvostopenjski organ, pa bi navedeno glede na vsebino pritožbe tožnika (ki je v njej laično, a jasno navajal tudi, da ni videl prave dokumentacije), ob preizkusu pravilnosti in zakonitosti (postopka izdaje) izpodbijanega gradbenega dovoljenja moral preveriti in obrazložiti drugostopenjski organ. Brez tega namreč ni mogoče preizkusiti zaključka, da je sploh bila podana podlaga za postopanje po četrtem odstavku 39. člena GZ in vodenje obravnavanega upravnega postopka na prvi stopnji na predhodno opisani skrajšani način. Sodišče pripominja, da je stališča v tej smeri sodna praksa že zavzela (prim. sodbo I U 1549/2019 z dne 27. 5. 2022).

27. Ker se torej v obravnavani zadevi ni ravnalo po pravilih postopka oziroma je s tem povezano procesno dejansko stanje ostalo nerazčiščeno in tudi neobrazloženo, kar bi moglo vplivati na pravilnost odločitve (bistvena kršitev določb postopka, glej 7. točko drugega odstavka 237. člena ZUP ter 2. točko prvega odstavka in tretji odstavek 27. člena ZUS-1), je sodišče na podlagi 3. točke prvega odstavka 64. člena ZUS-1 tožbi ugodilo, izpodbijano odločbo, torej gradbeno dovoljenje odpravilo in zadevo v skladu s tretjim odstavkom 64. člena (za ta upravni spor relevantnega besedila) ZUS-1 vrnilo v ponovni postopek prvostopenjskemu organu, da skladno s stališči iz te sodbe (četrti odstavek 64. člena ZUS-1) odpravi ugotovljene pomanjkljivosti, pri čemer naj po potrebi dopolni postopek in nato ponovno odloči o zadevi. Kolikor ne bo mogel brez dvoma zaključiti, da je (ali bo) predložena tožnikova pisna izjava o strinjanju z nameravano gradnjo, ki dosledno ustreza zahtevam iz prvega odstavka 39. člena GZ, na tej podlagi skrajšanega postopka ne bo mogel voditi.

28. Ob podanem navedenem razlogu za odpravo izpodbijane odločbe se sodišče do ostalih ugovorov strank ni opredeljevalo, pri čemer dodaja, da se bo v ponovnem postopku ob odpravi izpostavljenih pomanjkljivosti pokazalo, kateri od teh ugovorov bodo sploh relevantni za odločitev.

**K II. točki izreka:**

29. Po določbi tretjega odstavka 25. člena ZUS-1 se v primeru, ko je sodišče tožbi ugodilo in izpodbijani upravni akt odpravilo, tožniku glede na opravljena procesna dejanja in način obravnavanja zadeve v upravnem sporu prisodi pavšalni znesek povračila stroškov skladno s Pravilnikom o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu. Na navedeni podlagi je sodišče, ob upoštevanju, da je bila v zadevi opravljena glavna obravnava in da je tožnika v postopku zastopal odvetnik, tožniku priznalo pavšalni znesek stroškov 385,00 EUR (četrti odstavek 3. člena Pravilnika), povečan za 10 % (4. člen Pravilnika), vse to pa se, ker je tožnikov pooblaščenec zavezanec za DDV, skladno s stališči sodne prakse Vrhovnega sodišča poveča še za 22 % DDV. Prisojeni skupni znesek 516,67 EUR mora tožniku povrniti toženka v roku 15 dni od vročitve te sodbe, od poteka tako določenega paricijskega roka do plačila tečejo tudi zakonske zamudne obresti (313. člen Zakona o pravdnem postopku, ZPP, v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1, ter prvi odstavek 299. člena Obligacijskega zakonika, OZ).

30. Za tožbo plačano sodno takso pa bo tožniku vrnilo sodišče po uradni dolžnosti (36. in 37. člen Zakona o sodnih taksah, ZST-1, ter opomba 6.1.c taksne tarife tega zakona).

**K III. točki izreka:**

31. Odločitev o zavrnitvi zahteve stranke z interesom za povrnitev stroškov tega postopka temelji na določbah ZPP, ki v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 urejajo povrnitev stroškov stranskemu intervenientu (tako že sklep Vrhovnega sodišča I Up 276/2013 z dne 21. 11. 2013). Sodišče je ugodilo tožbi, kar pomeni, da stranka z interesom, ki je zagovarjala odločitev toženke, v sodnem postopku ni uspela in zato do povrnitve stroškov tega postopka na podlagi prvega odstavka 154. člena ZPP ni upravičena.

1 Vse v tej obrazložitvi navedene nepremičnine se nahajajo v k.o. ..., zato se v nadaljevanju navajajo samo s parcelno številko, brez (ponavljanja) imena k.o.