Jedro

Na podlagi 132. člena ZD zapuščina po samem zakonu preide na dediče s trenutkom smrti zapustnika. V kolikor pa posamezni dedič ne želi dedovati, se mora pravici do dedovanja odpovedati. To lahko stori z izjavo, ki jo poda sodišču do konca zapuščinske obravnave (glej prvi odstavek 133. člena ZD) oziroma točneje do izdaje sklepa o dedovanju (glej tretji odstavek 207. člena ZD). Pritožnik take izjave do izdaje sklepa o dedovanju, čeprav ga je sodišče o tej možnosti in posledicah pasivnosti ustrezno poučilo, ni podal. Dedovanju se odpoveduje šele v pritožbi. To pa je prepozno.

Izrek

Pritožba se zavrne in se sklep o dedovanju potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom ugotovilo obseg zapuščinskega premoženja in za dediča razglasilo zapustničinega brata A. A. Ostali zakoniti dediči so se dedovanju odpovedali.

2. Dedič A. A. zoper takšno odločitev vlaga pritožbo. Navaja, da po zapustnici ne želi dedovati in se dedovanju odpoveduje. Ob sklicevanju na 173. člen Zakona o dedovanju (v nadaljevanju ZD) predlaga, da ga sodišče prekliče. Sodišču očita, da ga kot pravnega laika med postopkom ni ustrezno seznanilo o pomenu aktivnega in pasivnega ravnanja, sploh glede na to, da je zapuščina negativna. Prvi dopis sodišča je prejel, a ni vedel, da mora to, da za dedovanje nima interesa, sporočiti. Urgence ni prejel. Sodišče tudi ni razpisalo zapuščinske obravnave, na katerem bi ga poučili o posledicah pasivnosti.

3. Ostali dediči na pritožbo niso odgovorili.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Pritožbeno sodišče uvodoma ugotavlja, da je pritožnik v pritožbi sodišču prve stopnje predlagal, da izdani sklep na podlagi prvega odstavka 173. člena ZD prekliče. Ker temu predlogu sodišče prve stopnje ni sledilo, je pritožbeno sodišče o pritožbi vsebinsko odločalo.

6. Kot je pravilno pojasnilo že sodišče prve stopnje, na podlagi 132. člena ZD zapuščina po samem zakonu preide na dediče s trenutkom smrti zapustnika. V kolikor pa posamezni dedič ne želi dedovati, se mora pravici do dedovanja odpovedati. To lahko stori z izjavo, ki jo poda sodišču do konca zapuščinske obravnave (glej prvi odstavek 133. člena ZD) oziroma točneje do izdaje sklepa o dedovanju (glej tretji odstavek 207. člena ZD).1 Pritožnik take izjave do izdaje sklepa o dedovanju, čeprav ga je sodišče o tej možnosti in posledicah pasivnosti ustrezno poučilo2, ni podal. Dedovanju se odpoveduje šele v pritožbi. To pa je prepozno.

7. Sodišče prve stopnje je dediča z dopisom z dne 7. 10. 2020 (ki ga je prejel 8. 10. 2020) ter z dopisom z dne 2. 11. 2020 (ki ga je prejel 4. 11. 20203) obvestilo o možnosti, da se dedovanju odpove in o posledicah pasivnosti. Tako v prvem kot drugem dopisu (v tem celo z večjo odebeljeno pisavo) je zapisalo, da bo sodišče v tem primeru odločilo na podlagi 132. člena ZD, ki določa, da zapuščina s trenutkom smrti preide na dediče. Obvestilo ga je tudi o obsegu zapuščine ter o terjatvah. Dedič je bil zato seznanjen, da je vrednost zapuščine negativna. Tako prvi kot drugi dopis je napisan na način, da ga lahko razume tudi pravni laik. To dokazuje že dejstvo, da so vsi ostali dediči izjave sodišču poslali. Očitek, da ga zapuščinsko sodišče s posledicami morebitne pasivnosti ni dovolj seznanilo, je zato brez podlage.

8. Čeprav sodišče uvede postopek po uradni dolžnosti, zapuščinsko obravnavo po uradni dolžnosti opravi le, če zapuščino predstavljajo tudi nepremičnine. Po prvem odstavku 203. člena ZD lahko odloči, da se zapuščinska obravnava ne opravi, če po podatkih smrtovnice pokojnik ni zapustil premoženja. Tako ravna tudi v primeru, če je zapustil le premično premoženje, pa nobeden od tistih, ki so upravičeni dedovati, ne zahteva obravnave (drugi odstavek 203. člena ZD). Ker iz podatkov spisa izhaja, da dediči, med katerimi je bil tudi pritožnik, take zahteve, čeprav so bili o tem poučeni (pritožnik celo dvakrat), niso podali, sodišče prve stopnje s tem, ko obravnave ni opravilo, ni storilo nobene kršitve.

9. Pritožba je glede na obrazloženo neutemeljena. Ker pritožbeno sodišče ni ugotovilo niti kršitev, na katere v obsegu 2. odstavka 350. člena ZPP v zvezi s 163. členom ZD pazi po uradni dolžnosti, jo je zavrnilo in na podlagi druge točke 365. člena ZPP v zvezi z 163. členom ZD potrdilo sklep sodišča prve stopnje.

1 Glej tudi sklepe VSL I Cp 1555/2015, II Cp 1381/2016 in I Cp 707/2018 ter sklepa VSM I Cp 1197/2016 in I Cp 770/2020. 2 Glej razloge v točki 7 te odločbe. 3 Glej povratnici, pripeti k list. št. 23 in 28.