Jedro

Sodišče prve stopnje je natančno povzelo materialnopravno podlago, ki ureja vprašanje izvršljivosti notarskega zapisa in primernosti tega kot izvršilnega naslova in v tej smeri pritožbeno sodišče v celoti povzema tovrstne pravne zaključke sodišča prve stopnje. Prav nobenega pomisleka ne more biti glede primernosti izvršilnega naslova v danem primeru in njegove izvršljivosti, kot je to pojasnilo že sodišče prve stopnje. Ko sedaj v pritožbi tretjedolžnik nekako nakazuje, da predstavljajo sam notarski zapis na eni strani kot tudi posamezna zasebna listina, ki jo ta notarski zapis povzema in se sklicuje nanjo, ločene, med seboj nepovezane dele in da bi zato moral vsak ta del tudi vsebovati lastne določbe o vrsti obveznosti dolžnikov ter zapadlosti te kot tudi o soglasju k izvršljivosti, prezre člen 49 Zakona o notariatu (v nadaljevanju ZN), ki predvideva potrditev listin o pravnem poslu pri notarju na predlog udeležencev pravnega posla. Izrecno pravi, da ima tako potrjena listina o pravnem poslu lastnost notarskega zapisa in je tudi neposredno izvršljiva. V členu 50 ZN je določena obveznost notarja, da predložene zasebne listine ustrezno preizkusi, nato pa jih potrdi tako, da sestavi notarski zapis, ob ustreznih opozorilih, listino pa se pripoji k notarskemu zapisu kot njegov sestavni del. V danem primeru izhaja iz notarskega zapisa – A2 listinskih prilog, da je bila predmet potrditve v notarskem zapisu že navedena kreditna pogodba, prav tako pa sporazum o zavarovanju denarne terjatve, kar vse se je pripojilo k notarskemu zapisu kot njegov sestavni del. Dogovorjena neposredna izvršljivost notarskega zapisa, ki jo sicer tudi določa prvi odstavek člena 49 ZN, se tako nanaša na vse njegove dele. Tako ni mogoče pritrditi pritožbenemu stališču, da dogovorjena neposredna izvršljivost notarskega zapisa z vsemi njegovimi sestavnimi deli, ne potrjuje tudi neposredne izvršljivosti kreditne pogodbe in solidarne obveznosti vseh dolžnikov, ki jo kreditna pogodba v 10. točki izrecno določa.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Pritožnik sam nosi svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo ugovor tretjega dolžnika zoper sklep o izvršbi izdan v zadevi dne 15. 5. 2009 in to z dovoljeno izvršbo na podlagi izvršilnega naslova – notarskega zapisa št. SV ... z dne 21. 9. 2007, katerega sestavni del je kreditna pogodba št. ... in sporazum strank o zavarovanju denarne terjatve z dne 17. 9. 2007. Ocenilo je, da ugovor tretjega dolžnika ni utemeljen, saj ne vsebuje upoštevnih ugovornih razlogov iz člena 55 Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ). Navedeni notarski zapis katerega sestavni del so že navedene listine, predstavlja primerni izvršilni naslov, je izčrpno obrazložilo sodišče prve stopnje in tako ni sledilo tovrstni ugovorni graji tretjega dolžnika. Iz izvršilnega naslova po oceni sodišča prve stopnje izhaja tudi solidarna narava obveznosti vseh dolžnikov nasproti upniku, morebitne oblične pomanjkljivosti pri sestavi notarskega zapisa, ki se nanašajo na drugodolžnico, ki sklepu o izvršbi sploh ni ugovarjala, pa ne morejo vplivati na materialnopravni položaj tretjega dolžnika v tej zadevi.

2. Proti temu sklepu se pravočasno pritožuje tretji dolžnik „iz vseh pritožbenih razlogov“, predlaga pa, da pritožbeno sodišče ob ugoditvi njegovi pritožbi napadeni sklep spremeni tako, da ugodi ugovoru tretjega dolžnika zoper sklep o izvršbi in tega v izpodbijanem delu razveljavi ter izvršilni predlog zavrže, kar bo imelo tudi vpliv na drugačno stroškovno odločitev. V pritožbi tretji dolžnik ponovno poudarja, da predloženi notarski zapis z navedenimi listinami ni primeren izvršilni naslov, predvsem tudi ni izkazana neposredna izvršljivost tega notarskega zapisa, saj se ta lahko nanaša le na navedeni sporazum o zavarovanju denarne terjatve ne pa tudi na kreditno pogodbo. Tako je lahko le-ta sporazum o zavarovanju terjatve izvršilni naslov, ne pa celoten notarski zapis, ta sporazum pa tudi po svoji vsebini ne določa solidarne obveznosti vseh dolžnikov. Sama kreditna pogodba pa klavzule o neposredni izvršljivosti ne vsebuje. Sicer bi tretjedolžnik odgovarjal za upnikovo terjatev kvečjemu do 1/3, saj gre za denarno – deljivo terjatev.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pritožbeno sodišče je preizkušalo pravilnost izpodbijane odločitve tako v okviru presoje utemeljenosti pritožbenih navedb kot tudi v okviru uradnega pritožbenega preizkusa zadeve po drugem odstavku člena 350 Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s členom 15 ZIZ in tudi samo ocenilo izpodbijano odločitev kot materialnopravno pravilno in zakonito in tudi neobremenjeno s procesnimi kršitvami. Sodišče prve stopnje pa jo je tudi izčrpno in prepričljivo obrazložilo, tako da pritožbeno sodišče najprej povzema razloge prvostopenjskega sklepa in se sklicuje nanje, samo pa v zvezi s pritožbo še dodaja:

5. Sodišče prve stopnje je natančno povzelo materialnopravno podlago, ki ureja vprašanje izvršljivosti notarskega zapisa in primernosti tega kot izvršilnega naslova in v tej smeri pritožbeno sodišče v celoti povzema tovrstne pravne zaključke sodišča prve stopnje. Prav nobenega pomisleka ne more biti glede primernosti izvršilnega naslova v danem primeru in njegove izvršljivosti, kot je to pojasnilo že sodišče prve stopnje. Ko sedaj v pritožbi tretjedolžnik nekako nakazuje, da predstavljajo sam notarski zapis na eni strani kot tudi posamezna zasebna listina, ki jo ta notarski zapis povzema in se sklicuje nanjo, ločene, med seboj nepovezane dele in da bi zato moral vsak ta del tudi vsebovati lastne določbe o vrsti obveznosti dolžnikov ter zapadlosti te kot tudi o soglasju k izvršljivosti, prezre člen 49 Zakona o notariatu (v nadaljevanju ZN), ki predvideva potrditev listin o pravnem poslu pri notarju na predlog udeležencev pravnega posla. Izrecno pravi, da ima tako potrjena listina o pravnem poslu lastnost notarskega zapisa in je tudi neposredno izvršljiva. V členu 50 ZN je določena obveznost notarja, da predložene zasebne listine ustrezno preizkusi, nato pa jih potrdi tako, da sestavi notarski zapis, ob ustreznih opozorilih, listino pa se pripoji k notarskemu zapisu kot njegov sestavni del. V danem primeru izhaja iz notarskega zapisa – A2 listinskih prilog, da je bila predmet potrditve v notarskem zapisu že navedena kreditna pogodba, prav tako pa sporazum o zavarovanju denarne terjatve, kar vse se je pripojilo k notarskemu zapisu kot njegov sestavni del. Dogovorjena neposredna izvršljivost notarskega zapisa, ki jo sicer tudi določa prvi odstavek člena 49 ZN, se tako nanaša na vse njegove dele. Tako ni mogoče pritrditi pritožbenemu stališču, da dogovorjena neposredna izvršljivost notarskega zapisa z vsemi njegovimi sestavnimi deli, ne potrjuje tudi neposredne izvršljivosti kreditne pogodbe in solidarne obveznosti vseh dolžnikov, ki jo kreditna pogodba v 10. točki izrecno določa. 6. Pritožbi tako ni mogoče priznati uspeha. Pritožbeno sodišče tudi samo uradno upoševnih kršitev procesnega in materialnega prava pri delu in odločitvi sodišča prve stopnje ni našlo, zato je glede na vse navedeno pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka člena 365 v zvezi s členom 366 in členom 353 ZPP v povezavi s členom 15 ZIZ), ob zavrnitvi stroškovnega zahtevka pritožnika v zvezi s pritožbenimi stroški, glede na to, da s pritožbo ni uspel.