Jedro

V skladu s prvim in drugim odstavkom 194. člena ZIZ v primeru, če nepremičnine ni bilo mogoče prodati niti na drugem naroku, dovoli sodišče novo prodajo samo na upnikov predlog. Če upnik ne predlaga nove prodaje v šestih mesecih od drugega naroka, sodišče izvršbo ustavi. Šestmesečni rok za podajo predloga za novo prodajo oz. predloga za razpis tretjega naroka - tretje javne dražbe je po prevladujočem stališču teorije in sodne prakse prekluzivne narave.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje v izpodbijani II. točki izreka razveljavi ter zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za nadaljnje odločanje.

Obrazložitev

1. Z uvodoma navedenim sklepom je sodišče prve stopnje odvetniški družbi T o.p., d.o.o. izreklo denarno kazen v višini 200,00 EUR, ki jo je dolžna plačati v roku 15 dni na transakcijski račun Okrožnega sodišča v Mariboru (I. točka izreka). Vlogo upnika z dne 25. 1. 2013 pa je zavrglo (II. točka izreka).

2. Zoper II. točko prvostopnega sklepa se po svoji pooblaščenki pravočasno pritožuje upnik iz pritožbenega razloga zmotne uporabe materialnega prava s pritožbenim predlogom na razveljavitev izpodbijanega (dela) prvostopnega sklepa in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek. Graja prvostopno stališče o nerazumljivosti njegove vloge z dne 25. 1. 2013, s katero je predlagal odlog izvršbe na nepremičnino dolžnika do 25. 1. 2014 in podal predlog za razpis tretje javne dražbe za prodajo nepremičnin. Izpostavlja, da bo na podlagi upnikovega predloga za odlog izvršbe, ki se je že začela, izvršba pod pogojem, da temu dolžnik ne bo nasprotoval, odložena šele s pravnomočnostjo sklepa sodišča o odlogu izvršbe na predlog upnika. Z v isti vlogi podanim predlogom za razpis 3. javne dražbe v skladu s 194. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ), ki ga je upnik dolžan podati v roku šestih mesecev od neuspešne prodaje nepremičnine na 2. javni dražbi, pa upnik prepreči ustavitev izvršbe na nepremičnino po neuspešni 2. javni dražbi. Istočasno je po mnenju upnika vzpostavljena tudi dolžnost sodišča, da razpiše 3. javno dražbo, vendar rok za to ni določen. Zato ni nobene podlage za obravnavo upnikovega predloga v tej smeri kot predloga za takojšen razpis 3. javne dražbe (stališče prvostopnega sodišča v izpodbijanem delu sklepa). Sicer pa upoštevaje, da o predlogu za odlog izvršbe še ni pravnomočno odločeno, po mnenju pritožnika niti za takojšen razpis 3. javne dražbe ne bi bilo nobene ovire. Opisana predloga upnika iz vloge z dne 25. 1. 2013 si tako po mnenju pritožnika ne nasprotujeta. Drugačno prvostopno stališče je posledica napačnega razumevanja obeh institutov s strani sodišča, izpodbijani del sklepa pa rezultat napačne uporabe materialnega prava. Pritožnik priglaša pritožbene stroške.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Sodišče druge stopnje ob uradnem preizkusu zadeve po drugem odstavku 350. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 366. člena istega zakona in 15. členom ZIZ ter v okviru v pritožbi uveljavljanih pritožbenih razlogov ugotavlja in zaključuje, da je sodišče prve stopnje v izpodbijanem delu sklepa zavzelo zmotno materialnopravno stališče, zaradi česar je upnikovo vlogo z dne 25. 1. 2013 nepravilno štelo za nerazumljivo in jo posledično neupravičeno zavrglo.

5. V obravnavani zadevi je bila dne 18. 1. 2013 opravljena 2. javna dražba za prodajo dolžnikovih nepremičnin, ki so predmet izvršbe, vendar na njej dolžnikove nepremičnine niso bile prodane. V skladu s prvim in drugim odstavkom 194. člena ZIZ v primeru, če nepremičnine ni bilo mogoče prodati niti na drugem naroku, dovoli sodišče novo prodajo samo na upnikov predlog. Če upnik ne predlaga nove prodaje v šestih mesecih od drugega naroka, sodišče izvršbo ustavi. Šestmesečni rok za podajo predloga za novo prodajo oz. predloga za razpis tretjega naroka - tretje javne dražbe je po prevladujočem stališču teorije in sodne prakse prekluzivne narave. Zato se ne more podaljšati, z njegovim iztekom pa upnik izgubi pravico predlagati tretjo javno dražbo, zaradi česar nastopi zakonita posledica, ki je v drugem odstavku 194. člena ZIZ določena za primer, če upnik nove prodaje ne predlaga ali je le-ta neuspešna – sodišče izvršbo ustavi.

6. Po zgoraj obrazloženem je tako pravilno pritožnikovo stališče, da je v izogib ustavitvi izvršbe v obravnavani zadevi v roku 6 mesecev od neuspešne izvedbe druge javne dražbe moral predlagati razpis tretje javne dražbe. Upnikov hkrati podani predlog za odlog že začete izvršbe je s tem zgolj v navideznem nasprotju. V kolikor mu bo pred razpisom tretje javne dražbe pravnomočno ugodeno in bo izvršba v skladu z upnikovim predlogom odložena za eno leto, bo sodišče novo prodajo dolžnikove nepremičnine pač razpisalo po poteku obdobja odloga. Pomembno pa je, da je upnik v zakonitem šestmesečnem roku od neuspešne izvedbe druge javne dražbe že predlagal novo prodajo, saj se glede na obdobje predlaganega odloga izvršbe (eno leto) po poteku časa, za katerega bi se izvršba v obravnavani zadevi odložila, upnik s predlogom za novo prodajo zaradi poteka šestmesečnega roka za njegovo podajo ne bi več mogel izogniti ustavitvi izvršbe.

7. Po vsem obrazloženem je prvostopno sodišče upnikovo vlogo z dne 25. 1. 2013, v kateri je upnik hkrati podal oba zgoraj opisana predloga, neupravičeno štelo za nerazumljivo in jo posledično potem, ko upnik ni sledil pozivu sodišča na njeno popravo, neutemeljeno zavrglo. Vse navedeno je v skladu s tretjo točko 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ narekovalo razveljavitev izpodbijanega dela sklepa in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v nadaljnje odločanje, v katerem bo moralo upnikovo vlogo z dne 25. 1. 2013 obravnavati meritorno.

8. Ob zgoraj pojasnjeni drugostopni odločitvi pa je vendarle dodati, da je imel upnik svoje šele v pritožbi predstavljeno stališče možnost pojasniti že v odgovoru na poziv sodišča za dopolnitev oz. popravo vloge po prvem odstavku 108. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ (vsebovan v sklepu prvostopnega sodišča z dne 25. 2. 2013), te možnosti pa neupravičeno ni izkoristil. Ker upnik pozivu sodišča ni sledil in vloge ni popravil, je mogoče ravnanje sodišča, da je tako nepopravljeno vlogo zavrglo, zgolj s procesnega vidika (peti odstavek 108. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ) označiti kot pravilno. Navedeno bo mogoče upoštevati pri presoji potrebnosti stroškov, ki so s tem v zvezi upniku nastali.

9. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se v skladu s tretjim odstavkom 165. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ pridrži za končno odločbo oz. nadaljnje prvostopno odločanje.