Jedro

Za sodbe, izdane v zvezi z rednimi in izrednimi pravnimi sredstvi, smiselno velja, da pritožbeno ali Vrhovno sodišče sodišče izda dopolnilno sodbo takrat, če s sodbo ni odločilo v celoti o pritožbi ali reviziji in zato v postopku z rednimi ali izrednimi pravnimi sredstvi ni v celoti preizkusilo izpodbijane odločbe ali njenega izpodbijanega dela.

Izrek

Vloga, poimenovana predlog za izdajo dopolnile sodbe, se zavrže. Tožeča stranka sama nosi svoje stroške te vloge.

Obrazložitev

1. Tožeča stranka je 26. 1. 2010 predlagala, naj Vrhovno sodišče Republike Slovenije k svoji sodbi, izdani v tej zadevi, izda dopolnilno sodbo. V vlogi, poimenovani predlog za izdajo dopolnilne sodbe, je navedla, da je nerazumljiv izrek sodbe Vrhovnega sodišča Republike Slovenije III Ips 119/2007 z dne 15. 12. 2009. 2. Po 325. členu Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) izda sodišče na predlog stranke dopolnilno sodbo, če ni odločilo o vseh zahtevkih, ali ni odločilo o delu zahtevka. Za sodbe, izdane v zvezi z rednimi in izrednimi pravnimi sredstvi, smiselno velja, da pritožbeno ali Vrhovno sodišče sodišče izda dopolnilno sodbo takrat, če s sodbo ni odločilo v celoti o pritožbi ali reviziji in zato v postopku z rednimi ali izrednimi pravnimi sredstvi ni v celoti preizkusilo izpodbijane odločbe ali njenega izpodbijanega dela.

3. Tožeča stranka ne navaja, da Vrhovno sodišče ni odločilo v celoti o reviziji, temveč da je izrek sodbe Vrhovnega sodišča v delu, v katerem je reviziji ugodilo, nerazumljiv. Takšna vsebina vloge tožeče stranke, ki ne vsebuje opozorila, da ni bilo odločeno o reviziji v celoti, to je glede celotnega izpodbijanega dela pravnomočne sodbe sodišča druge stopnje, ni predlog za izdajo dopolnilne sodbe, ki ga ureja 325. člen ZPP. Zato obravnavanega predloga niti ni mogoče obravnavati kot predloga za izdajo dopolnilne sodbe.

4. Vrhovno sodišče je vlogo, poimenovano predlog za izdajo dopolnilne sodbe, zavrglo na podlagi smiselne uporabe tretjega odstavka 326. člena ZPP.

5. V zvezi z izvajanji predlagateljice, da po njenem mnenju izrek sodbe Vrhovnega sodišča lahko vzbuja nejasnosti, pa to sodišče pojasnjuje I. točko izreka sodbe III Ips 119/2007 z dne 15. 12. 2009. 6. Tožeča stranka je v pritožbenem postopku izpodbijala zavrnitev dela podrejenega tožbenega zahtevka, to je tisti del izreka sodbe sodišča prve stopnje, ki se glasi: „V presežku se podrejeni tožbeni zahtevek zavrne.“ Del tega zavrnilnega dela sodbe sodišča prve stopnje se nanaša tudi na razliko med obrestno mero TOM in predpisano obrestno mero zakonskih zamudnih obresti, glede katere je bila tožeča stranka v revizijskem postopku uspešna. Besedna zveza „v izpodbijanem zavrnilnem delu“ v I. točki izreka revizijskega sodišča označuje, da se sprememba nanaša (le) na zavrnilni del sodbe sodišča prve stopnje o podrejenem tožbenem zahtevku.

7. Prvi odstavek izreka sodbe sodišča prve stopnje o podrejenem tožbenem zahtevku vsebuje šest alinej. Peta alineja se glasi: „ […] od zneska 27.946.958,58 SIT od 4. 3. 2004 pa obresti po TOM do plačila […].“ Ta (peta) alineja izreka sodbe sodišča prve stopnje je bila po spremembi zavrnilnega dela sodbe sodišča prve stopnje (prim. 6. točko te obrazložitve) v revizijskem postopku na novo oblikovana, kot je to razvidno iz I. točke izreka sodbe Vrhovnega sodišča III Ips 119/2007 z dne 15. 12. 2009, tako da je treba šteti, da je peta alineja prvega odstavka sodbe sodišča prve stopnje o podrejenem tožbenem zahtevku nadomeščena s I. točko izreka sodbe Vrhovnega sodišča. V bistvu pa odločitev revizijskega sodišča v tem delu pomeni, da gredo tožeči stranki po 4. 3. 2004 obresti v višini predpisane obrestne mere zakonskih zamudnih obresti in ne (le) obresti v višini TOM, kot ji je prisodilo sodišče prve stopnje.

8. Odločitev o stroških tega postopka temelji na prvem odstavku 154. člena ZPP.