Jedro

Upnik je pridobil zastavno (ločitveno) pravico na predmetu izvršbe na podlagi notarskega zapisa z ustanovitvijo neposestne zastavne pravice in vpisom v register, nato pa tudi na podlagi sklepa o izvršbi z dne 1. 9. 2015, z datumom učinkovanja 18. 9. 2015 s četrtim vrstnim redom. Katera od obeh ima prednost, je stvar vrstnega reda poplačila, kar bo predvidoma v stečajnem postopku. Za primer, ko je upnik pridobil zastavno oziroma ločitveno pravico (tudi) v postopku izvršbe pred začetkom stečajnega postopka in če do začetka stečajnega postopka v postopku izvršbe še ni bila opravljena prodaja premoženja, pa se postopek izvršbe prekine z začetkom stečajnega postopka.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep sodišča prve stopnje spremeni tako, da se njegov izrek poslej glasi: “Izvršilni postopek se prekine z dnem 7. 10. 2016.”

II. Dolžnik mora v roku 8 dni po vročitvi sklepa sodišča druge stopnje povrniti upniku 604,18 EUR stroškov pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z v uvodu navedenim sklepom ustavilo izvršilni postopek z dnem 7. 10. 2016. Ugotovilo je, da je dovolilo izvršbo na točno določeno premičnino dolžnika, to je avtobus znamke Neoplan Spaceliner, na kateri je upnik pridobil zastavno pravico že na podlagi Notarskega zapisa Sporazuma o zavarovanju denarne terjatve SV 626/2008 z dne 31. 3. 2008. 7. 10. 2016 se je pri Okrožnem sodišču v Celju začel zoper dolžnika stečajni postopek St 4312/2016. Upnik je sicer pridobil ločitveno pravico na avtobusu, vendar izven izvršilnega postopka, na podlagi cit. notarskega zapisa, in tako v tem primeru ločitvene pravice, ki bila pridobljena v izvršilnem postopku, sploh ni.

2. Zoper ta sklep sodišča prve stopnje vlaga pritožbo upnik po pooblaščenki iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP in s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju: ZIZ). V pritožbi povzema sklep Višjega sodišča v Ljubljani II Ip 1196/2012 z dne 20. 6. 2012. Drži, da je pridobil zastavno (ločitveno) pravico na premičnini - predmetu izvršbe na podlagi Notarskega zapisa SV ... Sporazuma o zavarovanju denarne terjatve z ustanovitvijo neposestne zastavne pravice z vpisom v register neposestnih zastavnih pravic in zarubljenih premičnin, v katerem je vpisana pod številko 9553.2. Vendar, kot je razvidno iz potrdila Ajpes o opravljenem vpisu rubeža z dne 18. 9. 2016 ter izpisa iz Registra zastavnih pravic na premičninah, je bil na podlagi sklepa o izvršbi Ig 27/2015 z dne 1. 9. 2015, z datumom učinkovanja 18. 9. 2015 s četrtim vrstnim redom, na isti premičnini pod št. 61669.1 vpisan rubež, s čimer je skladno s prvim odstavkom 87. člena ZIZ v zvezi s tretjim odstavkom 81. člena ZIZ pridobil na zarubljeni premičnini - avtobusu zastavno (ločitveno) pravico. Zato ne drži ugotovitev sodišča prve stopnje, da v tem izvršilnem postopku ni nastala nobena njegova ločitvena pravica pred začetkom stečajnega postopka nad dolžnikom. Nastala je 18. 9. 2015, stečajni postopek nad dolžnikom pa je bil uveden (prav: začet) 7. 10. 2016. Zato bi sodišče prve stopnje moralo upoštevati 2. točko tretjega odstavka 132. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (v nadaljevanju: ZFPPIPP) ter postopek izvršbe prekiniti, ne pa ustaviti.

3. Sodišče prve stopnje je vročilo pritožbo dolžniku in prvotnemu upniku.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Upnik v pritožbi pritrjuje sodišču prve stopnje, da je pridobil zastavno (ločitveno) pravico na predmetu izvršbe na podlagi notarskega zapisa z ustanovitvijo neposestne zastavne pravice in vpisom v register. Vendar pa utemeljeno navaja, da je bil na podlagi sklepa o izvršbi z dne 1. 9. 2015, z datumom učinkovanja 18. 9. 2015 s četrtim vrstnim redom, na isti premičnini vpisan (ponovni) rubež in je ponovno pridobil zastavno (ločitveno) pravico. Katera od obeh ima prednost, je stvar vrstnega reda poplačila, kar bo predvidoma v stečajnem postopku. Za primer, ko je upnik pridobil zastavno oziroma ločitveno pravico (tudi) v postopku izvršbe pred začetkom stečajnega postopka in če do začetka stečajnega postopka v postopku izvršbe še ni bila opravljena prodaja premoženja, ki je predmet ločitvene pravice, določa 2. točka tretjega odstavka 132. člena ZFPPIPP, da se postopek izvršbe prekine z začetkom stečajnega postopka. Ker je zato pritožba upnika utemeljena, ji je sodišče druge stopnje ugodilo in izpodbijani sklep sodišča prve stopnje ustrezno spremenilo (5. alineja 358. člena ZPP v zvezi s 3. točko 365. člena in prvim odstavkom 366. člena ZPP ter s 15. členom ZIZ).

6. Upnikovi stroški pritožbenega postopka so bili potrebni za izvršbo po petem odstavku 38. člena ZIZ, s pritožbo pa je tudi uspel (prvi odstavek 154. člena ZPP v zvezi z drugim odstavkom 165. člena ZPP in s 15. členom ZIZ). Sodišče druge stopnje mu je zato priznalo nagrado pooblaščeni odvetnici za sestavo pritožbe 1.000 točk po 6. točki tar. št. 27 Odvetniške tarife (v nadaljevanju: OT), materialne stroške 2 % oziroma 20 točk, povečano za 22 % DDV, in sodno takso za pritožbo 33,00 EUR, skupaj 604,18 EUR.