Jedro

Sodišče se lahko izreče za krajevno nepristojno najpozneje do razpisa glavne obravnave; vendar lahko to stori domala vselej (celo tudi v primeru sporazuma o krajevni pristojnosti) le na ugovor tožene stranke. Edina izjema od tega pravila, ko se sodišče lahko ob predhodnem preizkusu tožbe že samo po uradni dolžnosti izreče za krajevno nepristojno, je predvidena za primer, ko je kakšno drugo sodišče izključno krajevno pristojno.

Izrek

Za odločanje v tej zadevi je pristojno Okrajno sodišče v Sežani.

Obrazložitev

1. Okrajno sodišče v Sežani se je po neuspešnem poskusu vročitve tožbe toženi stranki na naslovu njenega sedeža, navedenega v tožbi (Sežana, ...), in po tem, ko je tožnica na poziv istega sodišča sporočila podatke o spremembi sedeža tožene stranke (Ljubljana, ...), izreklo za „stvarno in krajevno“ nepristojno za odločanje v tej zadevi ter zadevo odstopilo (tokrat vendarle tudi po mnenju Okrajnega sodišča v Sežani „stvarno“ pristojnemu) Okrajnemu sodišču v Ljubljani z obrazložitvijo, da je slednje „izključno krajevno pristojno za reševanje te pravdne zadeve po 46. členu ZPP“.

2. Sodišče, ki mu je bila zadeva odstopljena (Okrajno sodišče v Ljubljani), pristojnosti ni sprejelo in je predlagalo odločitev o kompetenčnem sporu z obširno obrazložitvijo, ki jo je mogoče strniti v povzetku bistva stališča tega sodišča, da Okrajno sodišče v Sežani „ni imelo nobenega razloga, da bi se po uradni dolžnosti izreklo za krajevno nepristojno“.

3. Za postopanje in odločanje v tej pravdni zadevi je pristojno Okrajno sodišče v Sežani.

4. Razpravljanje in odločanje o krajevni pristojnosti sodišča je omejeno le na določen stadij postopka. Po eni strani velja to za stranki pravdnega postopka – toženo stranko spričo časovne omejitve njej namenjene možnosti uveljavljanja ugovora krajevne nepristojnosti sodišča iz določbe prvega odstavka 22. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP), po drugi strani pa velja na podlagi iste zakonske določbe to tudi za sodišče, ki se lahko izreče za krajevno nepristojno najpozneje do razpisa glavne obravnave; vendar lahko to stori domala vselej (celo tudi v primeru sporazuma o krajevni pristojnosti po določbah 69. člena ZPP) le na ugovor tožene stranke, ki ga slednja v obravnavanem primeru, ko tožba toženi stranki sploh še ni bila vročena, doslej ni podala oziroma sploh mogla podati. Edina izjema od tega pravila, ko se sodišče lahko ob predhodnem preizkusu tožbe že samo po uradni dolžnosti izreče za krajevno nepristojno, je z določbo drugega odstavka 22. člena ZPP predvidena za primer, ko je kakšno drugo sodišče izključno krajevno pristojno. Za tak primer pa v obravnavani zadevi ne gre (odvečno sklicevanje na 46. člen ZPP ter zgolj navrženo in neobrazloženo pripisovanje lastnosti „izključno krajevno pristojnega sodišča“ Okrajnemu sodišču v Ljubljani je v obrazložitvi sklepa o nepristojnosti Okrajnega sodišča v Sežani z dne 27. 5. 2011 s tem v zvezi brez slehernega pomena) in je zato bilo treba v tem kompetenčnem sporu odločiti kot izhaja iz izreka sklepa.