Jedro

Tožnik je konkretno plemensko svinjo redil z namenom pridobivanja dobička od prodaje mladičev, torej ne zgolj za domače potrebe. Tožnik je tako z vzrejo predmetne svinje primarno zasledoval pridobitni namen – pridobivanje zaslužka od prodaje mladičev.

Predmetno svinjo je tožnik nedvomno uporabljal v pridobitne namene, to je bil osnovni namen njene vzreje, zato je zavarovalno kritje za škodo, ki jo je povzročila kolesarju, v skladu s Splošnimi pogoji izključeno in je sodišče prve stopnje tožbeni zahtevek pravilno v celoti zavrnilo.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Tožeča stranka krije sama svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z uvodoma navedeno sodbo zavrnilo tožbeni zahtevek za plačilo 4.904,47 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od vložitve tožbe do plačila (I. točka izreka). Tožeči stranki (v nadaljevanju tožnik) je naložilo, da toženi stranki (v nadaljevanju toženka) v roku 15 dni plača pravdne stroške v znesku 44,40 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki pričnejo teči po preteku tega roka do plačila (II. točka izreka).

2. Zoper sodbo se zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter napačne uporabe materialnega prava pritožuje tožnik. Izpostavlja, da v splošnih pogojih ni opredeljeno, kaj je pridobitna dejavnost, zato to določilo splošnih pogojev ni jasno in bi ga bilo treba razlagati v korist tožnika. Izpodbijana sodba o teh navedbah tožnika tudi nima nobenih razlogov. Vsak, ki ima na kmetiji domače živali, jih uporablja v pridobitni namen. Sodišče prve stopnje tega pojma ne bi smelo razlagati v skladu z določili Pravilnika o opredelitvi pridobitne in nepridobitne dejavnosti (v nadaljevanju Pravilnik), za kar ni imelo podlage v trditvah toženke. Navaja, da svinja, ki je povzročila škodni dogodek, ni mogla biti ena izmed plemenskih svinj, saj so bile te zaprte v posebnih boksih. Svinja, ki je povzročila ta dogodek, se ni nahajala v tem boksu oziroma je že bila odstavljena za lastne potrebe. Odločilno je, kakšno funkcijo je imela svinja v času škodnega dogodka, ne pa, ali je morda imela v preteklosti mladiče, namenjene za prodajo. Toženka niti ni podala trditev, na podlagi katerih bi sodišče lahko zaključilo, da je treba upoštevati tudi prejšnje funkcije svinje. Tožnik je dokazal, da je bila svinja namenjena za zakol oziroma domače potrebe. Če je sodišče menilo, da je podal preskope trditve glede starosti svinje, števila mladičev in podobno, bi ga moralo v okviru materialnega procesnega vodstva pozvati, da svoje navedbe dopolni. Predlaga, da sodišče druge stopnje pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbenemu zahtevku v celoti ugodi. Priglaša pritožbene stroške.

3. Toženka ni odgovorila na pritožbo.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Sodišče druge stopnje ob uradnem preizkusu zadeve po drugem odstavku 350. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) ter v okviru v pritožbi uveljavljanih pritožbenih razlogov ugotavlja in zaključuje, da sodišče prve stopnje v izpodbijani sodbi ni zagrešilo po uradni dolžnosti upoštevnih niti v pritožbi uveljavljanih bistvenih kršitev procesnih določb. Izpodbijana sodba ima vse razloge o odločilnih dejstvih, ki niso nejasni ali med seboj v nasprotju, ter se jo da preizkusiti (14. točka drugega odstavka 339. člena ZPP). V okviru zatrjevanj strank in zanje ponujenih dokazov je bilo pravno relevantno dejansko stanje v postopku na prvi stopnji pravilno in popolno ugotovljeno, na njegovi podlagi pa tudi pravilno uporabljeno materialno pravo.

6. Absolutno bistveno kršitev določb postopka po 15. točki drugega odstavka 339. člena ZPP stori sodišče, če je o odločilnih dejstvih nasprotje med tem, kar se navaja v razlogih sodbe o vsebini listin, zapisnikov o izvedbi dokazov ali prepisov zvočnih posnetkov, in med samimi temi listinami, zapisniki oziroma prepisi. Gre torej za napako pri povzemanju vsebine listin oziroma izpovedb prič. Tega pa tožnik niti ne zatrjuje, (1) temveč s tem v zvezi navaja, da je odločitev sodišča prve stopnje v nasprotju z izpovedbami prič in s tem izpodbija ugotovljeno dejansko stanje, na kar bo odgovorjeno v nadaljevanju te odločbe. Pritožbeni očitek navedene absolutne bistvene kršitve določb postopka zato ni utemeljen.

7. Tožnik od toženke zahteva povrnitev odškodnine, ki jo je plačal kolesarju, ker je ena izmed tožnikovih svinj nenadoma pritekla na cesto in povzročila, da se je kolesar poškodoval. Tožnik je imel pri toženki sklenjeno paketno zavarovanje premoženja in premoženjskih interesov lastnikov stanovanjskih hiš. Sestavni del zavarovalne pogodbe so Splošni pogoji za paketno zavarovanje premoženja in premoženjskih interesov PG-dom-01/12-1 (v nadaljevanju Splošni pogoji), v katerih je med drugim določeno, da toženka krije tudi škodo v primeru odgovornosti zavarovanca kot imetnika domačih živali, razen če jih uporablja za pridobitne namene.

8. Ni pritrditi pritožbi, da je sodišče prve stopnje prekoračilo trditveno podlago toženke, ker je upoštevalo namen vzreje konkretne svinje v času pred obravnavanim dogodkom, ne da bi ga toženka zatrjevala. Toženka namreč je že v odgovoru na pritožbo zatrjevala, da je škodni dogodek povzročila plemenska svinja, ki jo je toženec redil z namenom, da koti mladiče, ki jih je toženec prodajal. Ker je sodišče prve stopnje ugotovilo, da te navedbe toženke držijo, in da je bila predmetna svinja namenjena kotitvi odojkov, katere je tožnik v pretežnem delu prodajal, je tožbeni zahtevek v celoti zavrnilo.

9. Neutemeljene so tudi pritožbene navedbe, da se sodišče prve stopnje ni opredelilo do navedb tožnika v zvezi z nedoločnostjo določil Splošnih pogojev, iz katerih ne izhaja dovolj jasno, kaj pomeni pojem pridobitna dejavnost. Sodišče prve stopnje je v 14. točki obrazložitve ustrezno pojasnilo, kdaj bi šlo za domačo žival, ki ni namenjena pridobivanju zaslužka, in pravilno ugotavljalo, ali je tožnik svinjo, ki je povzročila nezgodo gojil z namenom zaslužka. Pojem pridobitne dejavnosti (oziroma uporaba domače živali za pridobitne namene) tudi po oceni sodišča druge stopnje ne terja posebne razlage in zato ni potrebno, da bi bil v Splošnih pogojih posebej razčlenjen. Gre za dejavnost na trgu zaradi pridobivanja dobička. Na izpodbijano odločitev tako ni vplivalo, če je sodišče navedeni pojem razlagalo tudi s pomočjo opredelitve v Pravilniku. Nedvomno se domače živali, ki so npr. hišni ljubljenčki, (vsaj v pretežni meri) ne uporabljajo za pridobitne namene, to je z namenom zaslužka. Tudi tožniku je bilo to vseskozi jasno in je tako skušal prikazati, da svinje, ki je povzročila predmetni škodni dogodek (v času škodnega dogodka) ni gojil z namenom, da bi njo (ali njene mladiče) prodal na trgu, temveč z namenom, da bi meso konkretne svinje uporabil za domače potrebe.

10. Sodišče prve stopnje je prepričljivo ugotovilo, da je škodni dogodek povzročila plemenska svinja, torej svinja, ki jo je tožnik gojil z namenom, da koti mladiče, katere je prodajal na trgu. Iz pritožbeno neizpodbijanih ugotovitev sodišča prve stopnje namreč izhaja, da je tožnik na kmetiji redil okoli 200 prašičev pitancev, ki jih je prodal nazaj dobavitelju pitancev, ko so dosegli težo 100 kg. Poleg tega je imel tožnik na kmetiji nekaj plemenskih svinj, katerih odojke je v pretežni meri prav tako prodajal, meso plemenskih svinj pa so nato uporabili doma. O navedenih dejstvih je izpovedal tudi sam tožnik. Iz skladnih izpovedb zaslišanih prič (tožnikove žene M.R., sina S.R. in hčerke N.H.) pa izhaja, da je sporni dogodek povzročila ena izmed tožnikovih plemenskih svinj. Sodišče prve stopnje zato utemeljeno ni sledilo tožniku, da je dogodek povzročila svinja, ki so jo gojili izključno za lastne potrebe in ne plemenska svinja.

11. Ni slediti pritožbenemu stališču, da bi sodišče prve stopnje moralo upoštevati zgolj, čemu je bila konkretna svinja namenjena v času škodnega dogodka, četudi je imela v preteklosti mladiče in sodila med plemenske svinje. Iz izpovedb zaslišanih prič res izhaja, da je bila plemenska svinja, ki je povzročila dogodek, v času dogodka v fazi paritve, ni pa imela mladičev in zato v tem času ni bila v porodnem boksu, iz katerega je težje pobegniti (tako priča M.R.) in da so imeli eno izmed plemenskih svinj že odstavljeno za domačo uporabo (tako priči S.R. in N.H.). Vendar pa v predmetni zadevi na odločitev ne more vplivati, ali je imela konkretna plemenska svinja v času dogodka mladiče in ali jo je tožnik že nameraval uporabiti za meso ali pa je imel namen, da se svinjo ponovno oplodi. Kot je pravilno pojasnilo že sodišče prve stopnje, je tožnik konkretno plemensko svinjo redil z namenom pridobivanja dobička od prodaje mladičev, torej ne zgolj za domače potrebe. Tožnik je tako z vzrejo predmetne svinje primarno zasledoval pridobitni namen – pridobivanje zaslužka od prodaje mladičev, zato ni relevantno, ali bi meso svinje, ko je odslužila temu namenu, uporabili za domače potrebe in ali so konkretno plemensko svinjo v času škodnega dogodka že nameravali uporabiti za meso (ob tem sodišče druge stopnje še dodaja, da iz izpovedbe M.R. izhaja, da meso svinje v času paritve niti ni primerno za uporabo). Glede na navedeno tudi ni pritrditi pritožbi, da bi sodišče prve stopnje moralo tožnika pozvati, da dopolni svoje trditve glede starosti svinje, števila odojkov ipd., da bi lahko ugotovilo, ali je bila predmetna svinja v času škodnega dogodka že namenjena za zakol. Čeprav je sodišče prve stopnje štelo, da tožnikove trditve o navedenih dejstvih niso zadostno substancirane, pa iz izpodbijane sodbe izhaja tudi, da te trditve, četudi bi se izkazale za resnične, na odločitev ne bi mogle vplivati, čemur sodišče druge stopnje v celoti pritrjuje. Predmetno svinjo je tožnik nedvomno uporabljal v pridobitne namene, to je bil osnovni namen njene vzreje, zato je zavarovalno kritje za škodo, ki jo je povzročila kolesarju, v skladu s Splošnimi pogoji izključeno in je sodišče prve stopnje tožbeni zahtevek pravilno v celoti zavrnilo.

12. Vse navedeno je narekovalo zavrnitev pritožbe in potrditev izpodbijane sodbe sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

13. Tožnik sam krije svoje stroške pritožbenega postopka, saj s pritožbo ni uspel (prvi odstavek 165. člena v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP).

Op. št. (1) : Na navedeno kršitev sodišče druge stopnje tudi ne pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP).