Jedro

Pravdno stranko, ki je samostojni podjetnik, se pravilno označuje s celotno firmo (fantazijski dodatek, ime in priimek ter dodatek s. p.), lahko pa tudi samo z imenom in priimkom, saj je stranka v tem primeru fizična oseba. V predmetni zadevi je tožeča stranka toženo stranko v tožbi označila z nazivom „A. A., s. p., M. 1, 1000 Ljubljana“, s čimer je zadostila zahtevam po ustrezni identifikaciji tožene stranke.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Z uvodoma navedeno zamudno sodbo je sodišče prve stopnje razsodilo, da mora tožena stranka tožeči stranki plačati 2.232,60 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 22. 1. 2015 dalje od plačila (I. točka izreka) ter ji povrniti pravdne stroške v znesku 180,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega naslednjega dne po izteku 15 dnevnega roka za izpolnitev obveznosti do plačila (II. točka izreka).

2. Zoper takšno odločitev se je zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava laično pritožila tožena stranka. Pritožbenemu sodišču je predlagala, da izpodbijano sodbo razveljavi in izda novo sodbo. Pritožbenih stroškov ni priglasila.

3. Tožeči stranki je bila pritožba vročena, vendar nanjo ni odgovorila.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Predmetni pravdni postopek se je začel s tožbo, ki je bila toženi stranki vročena s fikcijo dne 15. 2. 2015. Skupaj s tožbo je tožena stranka prejela poziv (v spisu na l. št. 14), v katerem je bila pozvana, naj na tožbo odgovori v roku 30 dni, ter opozorjena, da bo v primeru, če na tožbo ne bo odgovorila (ali njen odgovor ne bo obrazložen) sodišče izdalo zamudno sodbo.

6. Pritožbeno sodišče pritrjuje odločitvi sodišča prve stopnje, da je tožena stranka v roku 30 dni (in ne v 8 dneh, kot to protispisno navaja pritožnica – prim. 3 točko obrazložitve izpodbijane sodbe) podala povsem neobrazložen odgovor na tožbo, v katerem ni navedla niti tega ali tožbenemu zahtevku nasprotuje v celoti ali deloma ter v katerem delu. Skladno z 277. in 278. členom Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) se v takšnih primerih šteje, da odgovor na tožbo sploh ni bil vložen, kar je toženi stranki argumentirano pojasnilo že sodišče prve stopnje (pritožbene navedbe, da dejstvo, da tožena stranka zahtevku nasprotuje, izhaja že iz besede „ugovarjati“ so povsem nerelevantne, saj tožena stranka v odgovoru na tožbo te besede sploh ni uporabila). Sodišče prve stopnje torej ni izdalo zamudne sodbe zato, ker tožena stranka ni odgovorila na tožbo (kot to zmotna navaja pritožnica in so posledično tudi nerelevantne njene navedbe kdaj ji je bila tožba dejansko vročena), temveč je fikcija, da odgovor ni bil vložen, nastala iz razloga, ker slednji ni bil obrazložen.

7. Tožena stranka sicer v pritožbi trdi, da je terjatev vsebinsko in v celoti prerekala že v ugovoru zoper sklep o izvršbi VL 42180/2014 z dne 3. 4. 2014, vendar pritožnica s takšnimi navedbami ne more uspeti. Predmetni pravdni postopek se je namreč začel s tožbo (in ne na podlagi sklepa o izvršbi, ki bi bil zaradi ugovora tožene stranke razveljavljen in bi se nato nadaljeval kot pri ugovoru zoper plačilni nalog). V takšnem postopku pa ugovor ni predviden (in kar potrjuje dejstvo, da se ugovor, na katerega se sklicuje pritožnica, v predmetnem spisu ne nahaja), temveč ima tožena stranka pravico le do odgovora na tožbo. V slednjem pa je tožena stranka zapisala zgolj, da se tožba nanaša na neobstoječ poslovni subjekt in v ta namen predložila izpisek iz AJPESa, kar pa za obrazloženost odgovora na tožbo, kot že pojasnjeno zgoraj, ne zadošča. 8. Tožena stranka tako šele sedaj v pritožbi prvič obrazloženo pojasnjuje zakaj zahtevek po njeni oceni ni utemeljen. Takšne navedbe pa so prepozne in posledično neupoštevane. Tožena stranka namreč ni izkazala, da jih brez svoje krivde v postopku na prvi stopnji ni mogla podati (prvi odstavek 337. člena ZPP). Iz navedb, da tega ni storila, ker je bila prepričana, da bo postopek ustavljen oziroma tožba dopolnjena s pravilnim nazivom tožene stranke, namreč ne izhaja, da navedb v odgovoru na tožbo ne bi mogla podati. Ravno nasprotno, iz njih izhaja, da bi to lahko storila, a se je odločila, da ne bo. Pritožbeno sodišče se zato do njih ni vsebinsko opredeljevalo oziroma jih ni presojalo. Še dodatno, ker z njimi tožena stranka smiselno uveljavlja zmotno in nepopolno ugotovitev dejanskega stanja, kar v primeru izdaje zamudne sodbe ni dovoljen pritožbeni razlog (drugi odstavek 338. člen ZPP).

9. Navedbe pritožnice, ki so le dobeseden prepis pritožbe z dne 17. 4. 2015 in s katerimi tožena stranka izpodbija obrazložitev sodbe na podlagi pripoznave z dne 25. 3. 2015 (konkretno, da je bila da je bila fiktivna pripoznava dana v zmoti in da je sodišče prve stopnje sodbo oprlo na fiktivno pripoznavo) pritožbeno sodišče ni upoštevalo, saj je bila omenjena sodba s sklepom Višjega sodišča v Ljubljani opr. št. II Cpg 976/2015 z dne 3. 9. 2015 razveljavljena in kot taka ne more biti več predmet pritožbenega preizkusa.

10. V skladu z drugim odstavkom 105. člena ZPP morajo vloge obsegati: navedbo sodišča, ime ter stalno oziroma začasno prebivališče oziroma sedež strank, morebitnih njihovih zakonitih zastopnikov in pooblaščencev, sporni predmet, vsebino izjave in podpis vlagatelja. Pravdno stranko, ki je samostojni podjetnik, se pravilno označuje s celotno firmo (fantazijski dodatek, ime in priimek ter dodate s. p.) lahko pa tudi samo z imenom ni priimkom, saj je stranka v tem primeru fizična oseba (glej ZPP komentar, 1. knjiga, str. 426). V predmetni zadevi je tožeča stranka toženo stranko v tožbi označila z nazivom „A. A., s. p., M. 1, 1000 Ljubljana“, s čimer je zadostila zahtevam po ustrezni identifikaciji tožene stranke. Nasprotne navedbe pritožnice, češ da bi morala tožeča stranka ob označbi tožene stranke obvezno navesti tudi oznako dejavnosti in davčno številko, nimajo podlage v določbah zakona o pravdnem postopku.

11. Neresnične in kot take neutemeljene so pritožbene navedbe, da se naslov stalnega prebivališča tožene stranke razlikuje od naslova v tožbi in da obstajajo vsaj še tri osebe z enakim imenom in priimkom ter pristavkom s. p., zaradi česar identifikacija tožene stranke naj ne bi bila možna. Iz javno dostopnih podatkov na spletnih straneh AJPES namreč izhaja, da obstaja le en A. A. s. p., kateri ima naslov/sedež prijavljen na istem naslovu, kot izhaja iz podatkov tožbe.

12. Glede na navedeno pritožba ni utemeljena in ker pritožbeno sodišče tudi ni našlo kršitev, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), je pritožbo zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).