Jedro

Oba postopka sta hitra, postopek po ZPND še posebej, v obeh se odloča na podlagi dokaznega standarda verjetnosti, ki je dosežen, kadar obstaja več argumentov za obstoj določenega dejstva, kot argumentov proti temu dejstvu, oziroma so prvi argumenti močnejši od drugih. Zato sodišče izvede le toliko dokazov, da s stopnjo verjetnosti ugotovi za sprejem odločitve relevantna dejstva.

Mladoletni predlagatelj ima z nasprotnim udeležencem neposredni stik le vsakih 14 dni, ima pa tudi nadzorovane stike po telefonu. Ker so vsi stiki med mld. predlagateljem in nasprotnim udeležencem nadzorovani s strani strokovnih oseb zavoda in bi bili ob kakršnemkoli nasilju (fizičnem, verbalnem) prekinjeni, ni nobenega razloga, da bi se mld. predlagatelja ščitilo pred morebitnim nasiljem očeta.

Izrek

I. Pritožba predlagatelja se zavrne, pritožbi nasprotnega udeleženca pa se ugodi in se izpodbijani sklep v točki I izreka potrdi, v točki II izreka pa spremeni tako, da se znesek 672,00 EUR nadomesti z zneskom 980,51 EUR.

II. Predlagatelj je dolžan nasprotnemu udeležencu povrniti 279,99 EUR stroškov pritožbenega postopka v roku 15 dni od prejema tega sklepa, od tedaj dalje do plačila skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo predlog mld. predlagatelja, naj se nasprotnemu udeleženecu prepove na kakršenkoli način vzpostavljati stik z njim, se zadrževati in približevati vzgojno varstvenemu zavodu in naslovu A1, da se mu za spremljevalca v postopkih imenuje A. A. in da mu je nasprotni udeleženec dolžan povrniti stroške postopka (točka I. izreka). Predlagatelju je naložilo povračilo 672,00 EUR stroškov postopka nasprotnega udeleženca (točka II. izreka).

2. V obširni, po pooblaščencu podani pritožbi predlagatelj uveljavlja vse pritožbene razloge iz prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) ter kršitev človekovih pravic. Ker sodišče ni zaslišalo mld. predlagatelja in prič B. B. ter dr. C. C., je storilo kršitev po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP in kršilo pritožnikovo pravico do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave RS ter pravico do poštenega sojenja iz 6. člena EKČP (Evropska konvencija o človekovih pravicah). Z mladoletnim predlagateljem je sodišče ravnalo kot s predmetom postopka, v nasprotju z zakonom ni ugotavljalo ali je sposoben razumeti pomen postopka in posledice odločitve. Še niti enkrat ni bil zaslišan pred sodiščem ali pred policijo, torej ni res, da je bil že večkrat izpostavljen zaslišanjem. Ni jasno, zakaj sodišče ni zaslišalo B. B., ki bi pojasnila, kaj ji je predlagatelj zaupal v zvezi s početjem nasprotnega udeleženca. Napačno je zaključilo, da dr. C. C. ni opravil razgovora s predlagateljem. Tudi posnetka izpovedbe mld. predlagatelja sodišče ni pridobilo. Zaradi navedenih kršitev je zmotno ugotovljeno dejansko stanje. Predlagatelj in imenovani priči tudi v postopku IV P 000/2018 niso bili zaslišani, izvedenka pa ni mogla zaznati ravnanj nasprotnega udeleženca v zadnjih šestih mesecih pred decembrom 2020, saj je izvedensko mnenje naredila že prej. Izpodbija oceno izpovedbe mame. Mati je ukrepala takoj, ko je zbrala dovolj dokazov o spolni zlorabi, vendar ni bila uspešna, bila je žrtev vseh institucij. Protispisni so zaključki sodišča o srečanjih predlagatelja in odvetnika A. A. Nenavadno je tudi, da je sodišče o stroških odločilo na podlagi uspeha, pa čeprav ni zaslišalo ne otroka ne prič in s tem otroku dejansko onemogočilo dokazovaje.

3. Nasprotni udeleženec je odgovoril na pritožbo. Obrazloženo zavrača pritožbene navedbe in pritrjuje sodišču prve stopnje. Poudarja, da je predlagatelj povedal, da ni res, kar je govoril o spolnem napadu nanj, da ga je mama silila, naj to govori. Otrok je že od avgusta 2020 v zavodu, vsak dan je v večji stiski in sprašuje, kdaj bo sodišče odločilo, da gre lahko živet k očetu.

4. Nasprotni udeleženec se pritožuje zoper višino dosojenih stroškov postopka. Meni, da bi mu moralo sodišče skladno z novejšo sodno prakso (VSL II Cp 325/2021) priznati tudi stroške iz naslova kilometrine za pot iz ... na sodišče v ... in nazaj v ... ter stroške iz naslova odsotnosti iz pisarne zaradi udeležbe na narokih 9. 4. 2021 in 12. 4. 2021. Okoliščina, da ima pooblaščenec sedež pisarne v drugem kraju kot je sodišče, ni odločilna. Odnos nasprotnega udeleženca in odvetnika temelji na zaupanju, imata stalno pogodbeno razmerje.

5. Predlagatelj je odgovoril na pritožbo nasprotnega udeleženca. Meni, da odločba, na katero se sklicuje pritožnik, ni spremenila sodne prakse. To jasno izhaja iz odločbe VSL I Cp 634/2021. Iz ustaljene sodne prakse izhaja, da se kot potrebni ne priznajo potni stroški odvetnika v primeru, ko ima sedež izven območja sodišča, pri katerem je tekel postopek in izven kraja bivanja svoje stranke.

6. Pritožba predlagatelja ni utemeljena, pritožba nasprotnega udeleženca pa je utemeljena.

**O pritožbi predlagatelja**

7. Sodišče prve stopnje je pravilno in popolno ugotovilo za odločitev o predlaganih ukrepih po 19. členu Zakona o preprečevanju nasilja v družini (ZPND) relevantna dejstva.

8. Med staršema mld. predlagatelja poteka pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani postopek P 000/2018 po tožbi očeta za predodelitev otroka, določitev stikov in preživnine, v okviru katerega je mati med drugim predlagala izdajo začasne odredbe, s katero bi se do odločitve v kazenskem postopku in do pravnomočne odločitve v postopku za predodelitev otroka očetu odvzela roditeljska pravica in prepovedali stiki z otrokom. Predlog za izdajo začasne odredbe je utemeljevala z istimi razlogi kot v tem postopku mld. predlagatelj utemeljuje predlog za izrek ukrepov po 19. členu ZPND. Trdila je, da je oče od pomladi 2019 naprej spolno zlorabljal mld. sina. V dokaz svojih trditev je predlagala iste dokaze, kot jih v tem postopku predlaga mld. predlagatelj, katerega zakonita zastopnica je. Predlog za izdajo začasne odredbe je sodišče prve stopnje s sklepom z dne 31. 7. 2020 zavrnilo, ker niti s stopnjo verjetnosti ni bilo izkazano, da je otrok ogrožen s strani očeta zaradi spolnega, psihičnega ali fizičnega nasilja. Odločitev je prestala tudi pritožbeni preizkus. Višje sodišče v Ljubljani je s sklepom IV Cp 313/2021 z dne 16. 3. 2021 pritožbo mame kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo odločitev sodišča prve stopnje. Ker se je v postopku P 000/2018 v zvezi s predlogom za izdajo začasne odredbe za prepoved stikov očeta z mld. D. D. ugotavljalo ista dejstva in s pretežno istimi dokazi kot v tem postopku (razen tistih listin, ki so nastale kasneje), se je sodišče prve stopnje utemeljeno oprlo na ugotovitve predhodnega postopka. V nasprotju z načelom pospešitve in ekonomičnosti postopka iz 11. člena ZPP bi bilo, ob v resnici istih udeležencih postopka izvajati dokaze o že ugotovljenih dejstvih. V tem in v postopku P 000/2018 sta stranki postopka le formalno različni. Mld. predlagatelj je namreč zastopan po zakoniti zastopnici – materi, ki je v tem in predhodnem postopku pooblastila istega odvetnika. Oba postopka sta hitra, postopek po ZPND še posebej, v obeh se odloča na podlagi dokaznega standarda verjetnosti, ki je dosežen, kadar obstaja več argumentov za obstoj določenega dejstva, kot argumentov proti temu dejstvu, oziroma so prvi argumenti močnejši od drugih. Zato sodišče izvede le toliko dokazov, da s stopnjo verjetnosti ugotovi za sprejem odločitve relevantna dejstva. Ta je sodišče ugotovilo že v zvezi s predlogom za začasno prepoved stikov očeta (nasprotni udeleženec) s sinom (predlagatelj).

9. Iz dokaznega gradiva v obeh spisih je razvidno (pa tudi nesporno je), da je D. D. že več kot dve leti v zavodu, ves čas ga obravnavajo strokovnjaki (vzgojitelji, pedagogi, socialni delavci, psihologi, psihiater) in o njem podajajo poročila. Resničnost tega, kar je o spolni zlorabi očeta povedal mami, polsestri in dr. C. C., sedaj predlagatelj zanika. Že v predhodnem postopku je bila angažirana izvedenka. Iz njenega mnenja in poročil zavoda, v katerem je predlagatelj, izhaja kakšna je sposobnost razumevanja predlagatelja in kakšna njegova prava volja. Po ugotovitvah izvedenke je prava volja predlagatelja ta, ki jo izraža sedaj, ko živi v zavodu in ni podvržen pritiskom staršev. Izvedenka je poudarila, da bi bilo vsako dodatno zaslišanje, še posebej zaslišanje na sodišču, za otroka, ki je že tako obremenjen z raznimi obravnavami, škodljivo. V dopolnitvi mnenja je izvedenka odgovorila na pripombe mame in jih s strokovno podprtimi argumenti prepričljivo zavrnila. Spolne zlorabe tudi noben od številnih strokovnjakov, ki se ukvarjajo z D. D., ni zaznal. Tudi novi dokazi potrjujejo pravilnost ugotovitev v predhodnem postopku. V tem postopku ima sodišče poleg že ocenjenih dokazov na voljo še poročilo z dne 23. 12. 2020 o ugotovitvah policije v zvezi s kazensko ovadbo zoper nasprotnega udeleženca zaradi spolnega napada na škodo mld. predlagatelja. Tudi po ugotovitvah policije sum spolnega napada na predlagatelja s strani očeta ni utemeljen.

10. Glede na te okoliščine konkretnega primera očitek o kršitvi procesnih in ustavnih pravic, ker sodišče ni zaslišalo mld. predlagatelja in oseb, katerim je govoril o dejanjih očeta, in ker ni pridobilo pri maminem odvetniku posnete izjave predlagatelja, ni utemeljen. Da je predlagatelj govoril o spolni zlorabi očeta in kaj, glede na to, da sedaj vse to vztrajno zanika in je ugotovljeno, da je to njegova prava volja, ni odločilno za presojo. Nerelevantno je torej, kaj je o tem komu povedal, zato dokazov v zvezi s tem ni treba izvajati.

11. Tudi to, kaj je sodišče zapisalo glede razgovorov predlagatelja z dr. C. C., ni relevantno, in sicer iz že pojasnjenih razlogov, pa tudi zato, ker je dr. C. C. povedal policiji, da dvomi v resničnost izjav o spolni zlorabi. Očitke o ugotovitvah sodišča prve stopnje v zvezi z izpovedbo predlagateljeve mame in o protispisnih ugotovitvah pritožba utemeljuje z iz konteksta iztrganimi zapisi sodišča. Sicer pa tudi, če bi bili ti očitki utemeljeni, na odločitev ne bi vplivali, ker je predlog za izrek ukrepov po 19. členom ZPND očitno neutemeljen.

12. Namen ukrepov za preprečevanje nasilja v družini je takoj zaščititi žrtev pred nasiljem ter ji na ta način olajšati pot do trajnejših rešitev, npr. s sprožitvijo ustreznih postopkov za ureditev razmerij. Postopek, v katerem se bo odločilo, komu bo mld. predlagatelj zaupan v vzgojo in varstvo, je že v teku, mld. predlagatelj pa je na podlagi sklepa sodišča z dne 8. 11. 2018 začasno v vzgojnem domu in ima skladno s sklepom z dne 18. 8. 2020 stike z obema staršema izmenično ob sobotah med 9. in 12. uro pod nadzorom strokovnih delavcev zavoda. Z nasprotnim udeležencem ima tako neposredni stik le vsakih 14 dni, ima pa tudi nadzorovane stike po telefonu. Ker so vsi stiki med mld. predlagateljem in nasprotnim udeležencem nadzorovani s strani strokovnih oseb zavoda in bi bili ob kakršnemkoli nasilju (fizičnem, verbalnem) prekinjeni, ni nobenega razloga, da bi se mld. predlagatelja ščitilo pred morebitnim nasiljem očeta (ki pa tako ali tako ni izkazan niti s stopnjo verjetnosti). Predlog za izrek ukrepov po ZPND je v resnici v nasprotju z večkrat jasno izraženo voljo predlagatelja. Iz podatkov spisa brez dvoma izhaja, da se D. D. ne počuti ogroženega s strani očeta, pač pa si želi biti z njim in že dolgo izraža željo, da bi živel pri očetu. Da je taka D. D. želja, je ugotovila izvedenka in strokovnjaki, ki ga obravnavajo. Zato je jasno, da je v tem postopku obravnavani predlog v interesu zakonite zastopnice predlagatelja, ne pa njegova želja.

13. Ker je o dejansko enakih predlogih zoper predlagateljevega očeta sodišče že odločalo in ker gre za očitno neutemeljen predlog, je odločitev prvostopenjskega sodišča o povrniti stroškov postopka nasprotnemu udeležencu materialnopravno pravilna. Tako kot o glavni stvari je treba tudi o stroških postopka, o katerih se skladno z osmim odstavkom 22a. člena ZPND odloči po prostem preudarku, upoštevati vse okoliščine konkretnega primera. Te pa so take, da narekujejo odločitev o povrnitvi stroškov glede na uspeh v postopku.

14. Po obrazloženem pritožbeno sodišče pritrjuje zaključku prvostopenjskega sodišča, da ni izkazano nasilje očeta nad mld. predlagateljem. Razen tega je odločitev o zavrnitvi predloga mateialnopravno pravilna tudi zato, ker so predlagani ukrepi v nasprotju z namenom ZPND. Odločitev o zavrnitvi predloga je torej materialnopravno pravilna, očitanih procesnih kršitev ni, pa tudi nobene uradoma upoštevne kršitve, ki so taksativno naštete v drugem odstavku 350. člena ZPP, ni. Višje sodišče je zato pritožbo predlagatelja zavrnilo in potrdilo odločitev o glavni stvari ter odločitev, da se o stroških postopka odloči glede na uspeh v postopku (2. točka 365. člena ZPP, v zvezi s 42. členom Zakona o nepravdnem postopku – ZNP-1, v zvezi s prvim odstavkom 22a. člena ZPND).

**O pritožbi nasprotnega udeleženca**

15. Gre za zelo občutljivo in kompleksno zadevo. Urejajo se razmerja po razpadu družine, kar je povezano z zaupanjem raznih osebnih podatkov, občutij in drugih zaupnih stvari. Zaupna narava konkretnega mandatnega razmerja in potrebna kontinuiteta zastopanja nasprotnega udeležanca glede na vztrajno vlaganje predlogov zoper njega, čeprav je bilo že tudi v sodnem postopku ugotovljeno, da sum spolne zlorabe ni izkazan, so okoliščine, ki upravičujejo priznanje potnih stroškov in stroškov odsotnosti iz pisarne njegove pooblaščenke. Glede na okoliščine konkretnega primera gre za potrebne stroške (155. člen ZPP).

16. Višje sodišče je zato ugodilo pritožbi nasprotnega udeleženca in mu iz naslova potnih stroškov za prihod pooblaščenke na dva naroka priznalo priglašeno kilometrino v znesku 156,88 EUR (2 x 212 km x 0,37 EUR) ter za odsotnost iz pisarne 96,00 EUR (20 točk za vsake pol ure x 4 x 2). Skupaj z DDV znašajo ti stroški 308,51 EUR. Nasprotni udeleženec je tako upravičen do povračila 980,51 EUR. Glede na to je pritožbeno sodišče izpodbijani sklep v stroškovnem delu, to je točki II izreka spremenilo tako, da je dolžan predlagatelj nasprotnemu udeležencu povrniti 980,51 EUR stroškov prvostopenjskega postopka (tretja točka 365. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1 in osmim odstavkom 22a. člena ZPND).

**O stroških pritožbenega postopka**

17. Izrek o stroških pritožbenega postopka temelji na prvem odstavku 165. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1 in osmim odstavkom 22a. člena ZPND. Iz že pojasnjenih razlogov je treba v obravnavani zadevi o stroških postopka odločiti na podlagi uspeha. Ker je nasprotni udeleženec uspel s pritožbo zoper stroškovni del prvostopenjskega sklepa, predlagatelj pa s pritožbo ni uspel, mora nasprotnemu udeležencu povrniti stroške njegove pritožbe in odgovora na pritožbo. Višje sodišče jih je odmerilo na podlagi stroškovnikov v spisu (list. št. 131 in 150) in skladno z Odvetniško tarifo (OT). Ker gre za pritožbo zoper stroškovno in ne zoper meritorno odločitev, je priznalo 125 točk po tar. št. 23 OT, ob vrednosti točke 0,6 EUR je to 75,00 EUR. Materialni stroški po 11. členu OT so 1,50 EUR, skupaj z 16,83 EUR DDV-ja to znaša 93,33 EUR. Stroški odgovora na pritožbo predlagatelja so priglašeni skladno z OT in znašajo 279,99 EUR, natančnejša specifikacija pa je na list. št. 150 spisa.

18. Skladno s 313. členom ZPP je višje sodišče določilo 15 dnevni rok za plačilo dosojenih stroškov postopka. Če ne bodo plačani v postavljenem roku, bo predlagatelj prišel v zamudo in bo od dneva zamude dalje do plačila dolgoval še zakonske zamudne obresti (299. in 378. člen Obligacijskega zakonika).