Jedro

Če naj se kot evropski izvršilni naslov potrdi sodna poravnava, ki je primer aktivno nespornega zahtevka, odpade potreba po preverjanju minimalnih standardov v zvezi s pravilnostjo vročitve in ustreznostjo informacij oz. poučitvijo dolžnika.

Potrdilo o evropskem nalogu za izvršbo se izda z uporabo standardnega obrazca iz Priloge II, pri čemer je postopek njegove izdaje omejen le na presojo pogojev iz Uredbe. Sodišče države članice izvora tako ugotovi "le", ali je sodna poravnava v tej državi članici izvršljiva in to označi v potrdilu (rubrika obrazca). Ob tem v obrazec povzame temeljne podatke v zvezi s samo poravnavo, strankami in denarnim zahtevkom, ki je predmet poravnave, sodne poravnave pa ne razlaga, je ne spreminja ali dopolnjuje ali kakor koli drugače posega v njeno vsebino. Sodna poravnava in potrdilo, da le-ta izpolnjuje pogoje Uredbe za evropski nalog za izvršbo nespornih zahtevkov, morata biti skladna.

Postopek za izdajo potrdila o evropskem nalogu za izvršbo ni namenjen ugotavljanju plačila denarne obveznosti, ki je predmet izvršilnega naslova.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Predlagatelja sta v tej nepravdni zadevi 22.4.2021 sklenila sodno poravnavo (v nadaljevanju obravnavana sodna poravnava), s katero sta se dogovorila, da se njuna mladoletna otroka zaupata v varstvo in vzgojo materi (v nadaljevanju predlagateljica), oče (v nadaljevanju predlagatelj) pa je za njuno preživljanje od 1.5.2021 dalje dolžan plačevati mesečno preživnino v višini 300,00 EUR za vsakega. Preživninske obveznosti je dolžan izpolniti do vsakega 15. v mesecu za tekoči mesec,1 v primeru zamude pa je dolžan plačati tudi zakonske zamudne obresti od zapadlosti posameznega preživninskega obroka do plačila. Na predlog predlagateljice je sodišče prve stopnje (v nadaljevanju tudi sodišče) 25.5.2022 na standardnem obrazcu potrdilo obravnavano sodno poravnavo kot evropski nalog za izvršbo nespornih zahtevkov.2 Predlagateljica je nato z vlogama z dne 7.7.2023 predlagala izdajo evropskega naloga za izvršbo obravnavane sodne poravnave, v katerem naj bodo izpolnjene vse rubrike s točnimi zneski brez in z zakonskimi obrestmi, upoštevani pa naj bodo tudi zneski, ki jih je predlagatelj za preživljanje otrok plačal v letih 2022 in 2023. Sodišče je z izpodbijanim sklepom zavrnilo navedeni predlog.

2. Zoper sklep se z laično pritožbo pravočasno pritožuje predlagateljica. Opozarja, da je Finančna agencija za izvršbo Republike Hrvaške potrdilo o Evropskem nalogu za izvršbo z dne 25.5.2022 zavrnila, ker v njem niso bili navedeni zneski zakonskih zamudnih obresti, ki jih je kot upnica v izvršilnem postopku zahtevala poleg glavnice. Stališče sodišča, da v potrdilo o Evropskem nalogu za izvršbo ni treba vpisati obrestne mere in obdobja, za katera se zahtevajo obresti, zato ni dopustno. Ne drži, da gre v tej zadevi za obresti, ki se po zakonu Republike Slovenije avtomatično pripisujejo glavnici in da gre zato za izjemo v smislu 16. člena Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 805/2004 z dne 21.4.2004 o uvedbi evropskega naloga za izvršbo nespornih zahtevkov (v nadaljevanju Uredba). Dejansko gre za obresti, ki so s sodno poravnavo dogovorjene in določene v višini zakonskih zamudnih obresti, zato bi sodišče v potrdilu moralo izpolniti s tem povezano rubriko. Če je menilo, da bi morala za to v predlogu navesti ustrezne podatke, bi moralo njeno vlogo obravnavati kot nepopolno in jo pozvati na dopolnitev. Nepravilno je tudi stališče sodišča, da ni moglo oz. ne bi moglo izračunati zamudnih obresti, ker ni kot nesporno ugotovljeno, kdaj in koliko zneskov preživnine je predlagatelj do sedaj dejansko poravnal. V predlogu je namreč navedla točne podatke, kdaj in katere zneske preživnine je plačal in s tem v zvezi predložila bančna izpiska za leti 2022 in 2023, iz katerih so razvidni vsi njeni prilivi. Predložila je tudi potrdila centra za socialno delo (v nadaljevanju CSD) o valorizaciji glavnice mesečne preživnine za sporni leti 2022 in 2023. Predlaga razveljavitev izpodbijanega sklepa in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v nov postopek.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Izpodbijana odločitev o zavrnitvi predloga z dne 7.7.2023 je pravilna, čeprav iz drugih razlogov, ki bodo obrazloženi v nadaljevanju.

5. Kot evropski nalog za izvršbo je lahko potrjen le izvršilni naslov, ki se nanaša na nesporni zahtevek. Pri tem gre lahko, glede na določbo 3. člena Uredbe, za dve vrsti nespornosti zahtevka. Na eni strani so primeri, ko nespornost temelji na izrecnem (aktivnem) soglasju toženca (sodba na podlagi pripoznave, sodna poravnava, javna listina – točki (a) in (d) prvega odstavka 3. člena Uredbe), na drugi strani pa so primeri, v katerih je toženec v postopku ostal (ali postal) pasiven (pasivno soglasje) in gre zato za njegovo domnevno soglasje (točki (b) in (c) prvega odstavka 3. člena Uredbe). V Uredbi se na to ločitev izvršilnih naslovov vežejo pomembne konkretne razlike. V primerih, ko se soglasje toženca le domneva zaradi njegove pasivnosti, je nujno treba preveriti, ali mu je bila vročitev ustrezno opravljena in ali njegova odločitev, da ostane pasiven, temelji na informiranem soglasju, saj je le tedaj njegov molk upravičeno šteti za podajo soglasja. Nasprotno pa pri izvršilnih naslovih, pri katerih je toženec aktivno izrazil svojo voljo, odpade potreba po preverjanju minimalnih standardov v zvezi s pravilnostjo vročitve ter ustreznostjo informacij.3

6. V obravnavani zadevi je izvršilni naslov, ki naj se potrdi kot evropski nalog za izvršbo, sodna poravnava. Gre za primer aktivno nespornega zahtevka in zato pri njeni potrditvi kot evropski nalog za izvršbo ni preverjanja minimalnih jamstev pravilne vročitve in poučitve dolžnika, kar vse je urejeno v III. poglavju Uredbe. Le-ta se v primeru sodnih poravnav ne uporablja (tretji odstavek 24. člena Uredbe). Odveč je zato sklicevanje sodišča na 16. člen Uredbe, ki z namenom dolžniku zagotoviti ustrezne informacije o zahtevku, določa, da mora listina o začetku postopka vsebovati, med drugim, tudi določno in konkretizirano opredeljen zahtevek, in sicer tako glede glavnice, kot glede obresti. Posledično je odveč tudi pritožbeno polemiziranje z vprašanjem, ali se v Sloveniji z zakonom določene obresti samodejno dodajajo glavnici ali ne.4

7. Sodna poravnava, ki je bila potrjena kot evropski nalog za izvršbo v državi članici izvora, je neposredno izvršljiva v vseh državah članicah EU. V drugih državah članicah se izvrši, ne da bi bila potrebna razglasitev izvršljivosti in brez možnosti ugovora njeni izvršljivosti (prvi in drugi odstavek 24. člena Uredbe). Potrdilo o evropskem nalogu za izvršbo se izda z uporabo standardnega obrazca iz Priloge II, pri čemer je postopek njegove izdaje omejen le na presojo pogojev iz Uredbe. Sodišče države članice izvora tako ugotovi "le", ali je sodna poravnava v tej državi članici izvršljiva in to označi v potrdilu (rubrika obrazca). Ob tem v obrazec povzame temeljne podatke v zvezi s samo poravnavo, strankami in denarnim zahtevkom, ki je predmet poravnave, sodne poravnave pa ne razlaga, je ne spreminja ali dopolnjuje ali kakor koli drugače posega v njeno vsebino. Sodna poravnava in potrdilo, da le-ta izpolnjuje pogoje Uredbe za evropski nalog za izvršbo nespornih zahtevkov, morata biti skladna.5 V obravnavanem primeru, ko sta se predlagatelja s sodno poravnavo dogovorila za plačilo obresti, pri čemer sta le-te določila opisno, s sklicevanjem na zakon ("zakonske zamudne obresti"), lahko torej sodišče zahtevek glede obresti v potrdilo povzame le na tak način in nikakor ne more biti utemeljen predlog, naj to spremeni z določno navedbo obrestne mere zamudnih obresti, ki je bila z zakonom določena v določenem obdobju, kot tudi ne z izračunom obresti, ki so zapadle do določenega obdobja. To bi pomenilo nedopusten poseg v sam izvršilni naslov. Prav tako ni utemeljen predlog, naj sodišče, v okviru postopka za izdajo potrdila o evropskem nalogu za izvršbo, ugotovi in upošteva delna plačila denarne obveznosti, do katerih naj bi prišlo po nastanku izvršilnega naslova. Ta postopek namreč temu ni namenjen.

8. Glede na neutemeljenost pritožbe in ker izpodbijani sklep nima niti pomanjkljivosti, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena v povezavi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP), je pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP).

9. Pritožbeno sodišče je navedene določbe ZPP uporabilo na podlagi določbe 42. člena Zakona o nepravdnem postopku.

1 In sicer v znesku, določenem s sodno poravnavo, do prve uskladitve preživnin z gibanjem življenjskih stroškov in plač v Republiki Sloveniji, odtlej pa v valoriziranih zneskih, določenih po vsakokratni objavi pristojnega ministra v Uradnem listu RS in obvestilu Centra za socialno delo. 2 Potrdilo o Evropskem nalogu za izvršbo – sodna poravnava na listovna št. 40 spisa. 3 Tako tudi dr. Aleš Galič in mag. Nina Betetto, Evropsko civilno procesno pravo I, GV Založba, Ljubljana 2011, str. 113 do 116. 4 Odgovor na to vprašanje je sicer nikalen. O tem več dr. Aleš Galič, Evropski izvršilni naslov, Pravosodni bilten, letnik 2008, št. 2, str. 24 in 25 ter dr. Aleš Galič in mag. Nina Betetto, Evropsko civilno procesno pravo I, GV Založba, Ljubljana 2011, str. 131 do 133. 5 V primeru, ko zaradi vsebinske napake obstaja neskladje med izvršilnim naslovom in potrdilom, lahko stranka predlaga popravo potrdila (točka (a) prvega odstavka 10. člena Uredbe).